Jedro

Neutemeljena je pritožbena ocena, da predmetni sklep ne more predstavljati vira dejanskih podatkov, uporabljivih pri utemeljitvi tožbenega zahtevka; logično je, da vsaka sodniška odločitev, v konkretnem primeru podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi, predpostavlja, poleg pravnega vrednotenja, določeno dejansko podlago, ki je nedvomno lahko, čeprav ni izkazana z gotovostjo, predmet navedb strank v civilnem postopku in s tem, v kolikor so te zajete v zasebni tožbi, tudi potreben dokazni vir pri njenem materialnem preizkusu.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II.Zasebna tožilka je dolžna plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo zasebno tožbo zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku člena 160 KZ-1 ter na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da je zasebna tožilka dolžna povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca.

2.Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo pooblaščenec zasebne tožilke iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev temeljnih človekovih pravic in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in, smiselno, izpodbijani sklep razveljavi.

3.Na pritožbo je odgovorila zagovornica obdolženega, odvetnica B. B. iz C., in predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne. V odgovoru na njen predlog je pooblaščenec zasebne tožilke vztrajal pri pritožbenih navedbah.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje po preučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrže zasebna tožba, pravilna in zakonita ter ustavnoskladna.

6.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju zasebne tožbe utemeljilo z oceno, da je imel obdolženi utemeljen razlog verjeti v tisto, kar je zabeležil v pripravljalno vlogo, ter da ga ob tem ni mogoče kaznovati ne za kaznivo dejanje razžalitve po členu 158 KZ-1 ne za kaznivo dejanje očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja po členu 162 KZ-1.

7.Upravičeno je prvostopenjsko sodišče na podlagi dejstva, da predmet očitka v zasebni tožbi predstavljajo obdolženčeve navedbe v pisni vlogi, katero je vložil kot pooblaščenec tožeče stranke v gospodarskem sporu, ter da je zasebni tožbi navedena pisna vloga priložena, iz nje pa je razvidno sklicevanje na sklep Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I Kpd 48395/2018, z dne 22. 7. 2019, ta sklep, ki je bil sicer izdan pri odločanju o podaljšanju začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi zaradi suma storitve več kaznivih dejanj v zvezi z gospodarskim poslovanjem, v okviru materialnega preizkusa zasebne tožbe tudi pridobilo in vpogledalo ter na njegovi podlagi sprejelo izpodbijano odločitev. Neutemeljena je pritožnikova kritika, da je prvostopenjsko sodišče z navedenim ravnanjem preseglo okvir materialnega preizkusa zasebne tožbe in tako, kot je mogoče razumeti pooblaščenca, bistveno prekršilo določbe kazenskega postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost napadene odločitve v smislu določbe drugega odstavka člena 371 ZKP; sklep, katerega je res pridobilo sodišče prve stopnje na lastno iniciativo, saj ni priložen zasebni tožbi, pa čeprav se le-ta nanj določno sklicuje, je na prvi pogled nujen dokazni vir, katerega je sodišče prve stopnje pri presoji po členu 437 ZKP, glede na okvir zasebne tožbe, bilo dolžno pridobiti samo. 1

8.Kot je razvidno iz podatkov spisa, je bila družba D. d. o. o. - v stečaju, ki je bila tožeča stranka v gospodarskem sporu, znotraj katerega naj bi po trditvi zasebne tožilke obdolženi kot njen pooblaščenec storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku člena 160 KZ-1, med drugimi osumljenka v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I Kpd 48395/2018, zaradi česar je logično, pa tudi pravno dopustno, da je obdolženi, v času izdelave tretje pripravljalne vloge, s to dokumentacijo razpolagal in jo uporabil kot zatrjevano dejansko podlago tožbenega zahtevka v gospodarskem sporu; pritožbena kritika, ki insinuira sumljivost uporabe predmetnega sklepa v gospodarskem sporu, je zato očitno neupravičena. Neutemeljena je tudi pritožbena ocena, da predmetni sklep ne more predstavljati vira dejanskih podatkov, uporabljivih pri utemeljitvi tožbenega zahtevka; logično je, da vsaka sodniška odločitev, v konkretnem primeru podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi, predpostavlja, poleg pravnega vrednotenja, določeno dejansko podlago, ki je nedvomno lahko, čeprav ni izkazana z gotovostjo, predmet navedb strank v civilnem postopku in s tem, v kolikor so te zajete v zasebni tožbi, tudi potreben dokazni vir pri njenem materialnem preizkusu.

9.Zmotne so pritožbene ugotovitve, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu oblikovalo napačne dejanske zaključke glede vsebine, katero je zapisal obdolženi v tretji pripravljalni vlogi kot okviru obtožbenega očitka. Iz tretje pripravljalne vloge, katero je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo glede na vsebino sklepa Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I Kpd 48395/2018, z dne 22. 7. 2019, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, kar zatrjuje zasebna tožba, namreč, da naj bi obdolženi zasebni tožilki neposredno očital, da si je izplačevala denarna sredstva in v lastno korist dvigovala gotovino na škodo gospodarskega subjekta D., d.o.o. - v stečaju; pritožnik nima prav, ko svoj zaključek utemeljuje s sklicevanjem na zasebni tožbi priložen zapisnik z glavne obravnave, vodene pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici v kazenski zadevi zoper stečajno upraviteljico. Kot ključno je namreč sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je obdolženi v gospodarskem sporu tožbeni zahtevek v korist družbe D., d.o.o. - v stečaju utemeljeval s trditvijo, da je zasebna tožilka denarna sredstva v višini cca. 58.000,00 EUR pridobila nedobroverno v sodelovanju z določenimi drugimi fizičnimi in pravnimi osebami pri gospodarskem poslovanju, očitek o nedobrovernosti pa gradil na dejanski podlagi, kot je na stopnji utemeljenih razlogov za sum izhajala iz sklepa Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I Kpd 48395/2018, z dne 22. 7. 2019.

10.Pravilen je tako zaključek v izpodbijani odločitvi, da iz tretje pripravljalne vloge, ki se očitno navezuje na sklep, izdan v postopku podaljšanja začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi, ne izhaja trditev, da si je zasebna tožilka neposredno v škodo družbe D., d.o.o. izplačevala denarna sredstva in dvigovala gotovino v lastno korist, pač pa, da je bila neupravičeno okoriščena v posledici vpetosti v specifičen način poslovanja večjega števila fizičnih in pravnih oseb v času pred stečajem družbe D. d.o.o., pri čemer se je obdolženi, v gospodarskem sporu pooblaščenec domnevno oškodovanega gospodarskega subjekta, torej pri varstvu upravičenih koristi, utemeljeno oprl na dejanske podatke iz predkazenskega postopka, v katerem je kot osumljenka nastopala tudi zasebna tožilka. Sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da je iz tretje pripravljalne vloge obdolženca, ki se sklicuje na določene točke obrazložitve sklepa Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I Kpd 48395/2018, z dne 22. 7. 2019, dejansko, očitno na stopnji dokaznega standarda, ki pritiče fazi, v kateri je bil sklep izdan, razvidno zatrjevanje osebne in finančne povezave med E. E. in drugimi fizičnimi ter pravnimi osebami kot osumljenci v predkazenskem postopku zaradi sumov več kaznivih dejanj, v posledici katerih naj bi prišlo do neupravičenega transferja denarnih sredstev v škodo družbe D., d.o.o. ter, med drugim, tudi v korist zasebne tožilke. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločitvi utemeljeno sklepalo, da je bistvo tretje pripravljalne vloge avtorja A. A. očitek zasebni tožilki, da je delovala povezano z drugimi osebami pri opustitvi opravljanja dejavnosti preko družbe D., d. o. o. in H., d. o. o., ter fiktivnem prenosu premoženja navedenih družb na družbi F. d. o. o., in G. d. o. o., katere zakonita zastopnica oziroma direktorica je bila prav zasebna tožilka, pri čemer naj bi dejansko podlago takega očitka zasebni tožilki predstavljale prav nekatere spremljajoče sumljive okoliščine, razvidne iz sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi (družba D., d. o. o. naj bi izvajala finančne transakcije le preko tistega računa, ki ni bil prijavljen; finančna sredstva naj bi se v pretežnem delu vtoževanega zneska stekla z računa družbe D., d.o.o. na TRR zasebne tožilke v Avstriji; družba G. d.o.o. naj bi nakazala več zneskov na neprijavljen račun družbe D. d. o. o. na Madžarskem).

11.Iz takega konteksta tretje pripravljalne vloge, ki jo zasebna tožba zatrjuje kot okvir obdolžencu očitanega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku člena 160 KZ-1, tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da je imel obdolženi pri pisanju omenjene vloge utemeljen razlog verjeti v resničnost tega, kar je v njej navedel kot dejansko podlago tožbenega zahtevka; jasno se je namreč pri njenem navajanju skliceval na sklep, izdan v zvezi z začasnim zavarovanjem odvzema premoženjske koristi v predkazenskem postopku, kar terja tudi ugotovitev, da je pritožbena kritika, ki se nanaša na izostanek uporabe pogojnika v pripravljalni vlogi tožeče stranke, brezpredmetna.2

12.Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbo pooblaščenca zasebne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

13.Stroškovni del pritožbene odločbe je posledica Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Uradni list RS št. 37/08, s spremembami in dopolnitvami) skupaj s Tarifno številko 7409 ter določbo prvega odstavka člena 98 ZKP.

-------------------------------

1Iz pritožbenih navedb je sicer razbrati, da pooblaščenec sodišču prve stopnje očita, poleg suma storitve kaznivega dejanja, tudi pristransko ravnanje, v zvezi s čimer pritožbeno sodišče opozarja na določbe ZKP; ki urejajo posebne postopke (146. člen ZKP in naslednji; 39. člen ZKP in naslednji).

2Navedbe pooblaščenca zasebne tožilke v odgovoru, katerega je podal na odgovor zagovornice obdolženca na vloženo pritožbo, da so bili premiki finančnih sredstev z družbe G. d. o. o. na družbo D., d. o. o. ter naprej na TRR zasebne tožilke v Avstriji pravno upravičeni, na pravilnost prvostopenjskih zaključkov, glede na vse izpostavljeno v tej odločbi, ne morejo vplivati.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 160, 160/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 437, 437/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.