Jedro

Obrazec ovojnice, v kateri se pošiljajo osebna pisanja, je predpisan s Sodnim redom. Če iz kakršnegakoli razloga sodišče pri odpravi pisanja ni uporabilo predpisane ovojnice, mora na nestandardizirani napisati vse, kar bi bilo sicer napisano na predpisani. Na ovojnice mora zato napisati tudi vsebino, ki je v ovojnici, saj le takšen zapis predstavlja zanesljiv dokaz, da je bila stranka seznanjena s celotno vsebino, ki naj bi bila v poštni pošiljki. Če vsebina na ovojnici ni bila zapisana, stranka pa trdi, da vabila v njej ni bilo, se v primeru dvoma ta pravila razlagajo v korist stranke, ki pošiljke ni dobila v predpisani ovojnici.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba in vsa procesna dejanja, opravljena na glavni obravnavi, ki je bila dne 30.11.1998, se r a z v e l j a v i j o ter zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo in o zadevi ponovno odloči. Tožnika se z njegovo pritožbo napotuje na gornji izrek.

Odločba o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 7.900.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1998 dalje do plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti še stroške tega postopka v znesku 560.079,00 SIT v 15 dneh.

Proti tej sodbi sta vložila pritožbo obe pravdni stranki. Tožnik izpodbija zavrnilni del in odločbo o stroških. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Tožena stranka pa v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 353 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga spremembo ali razveljavitev sodbe. Tožena stranka trdi, da ni prejela vabila za glavno obravnavo, ki je bila dne 30.11.1998. V obrazložitvi te trditve pojasnjuje, da je pooblaščenec tožene stranke prejel 13.11.1998 sklep o priznanju avtorskega honorarja za opravljeno izvedensko delo sodnemu izvedencu in izvedeniško mnenje. Te listine so bile pooblaščencu tožene stranke poslane s priporočeno pošiljko v rumeni ovojnici formata A5 in fotokopijo te ovojnice tožena stranka prilaga pritožbi. Da je bila 30.11.1998 v tej zadevi opravljena glavna obravnava, je pooblaščenec tožene stranke zvedel šele iz izpodbijane sodbe. V odposlani kuverti, ki jo je prejel 13.11.1998, vabila za to glavno obravnavo ni bilo. Pooblaščenec tožene stranke je sicer pregledal spis v konkretni zadevi in ugotovil, da je na povratnici pod vsebino pisanja navedeno tudi vabilo za obravnavo, vendar tega vabila v pisemski ovojnici ni našel. Na ovojnici pa, kot je razvidno iz pritožbi priložene fotokopije ovojnice, ni bila zapisana vsebina pošiljke. Pooblaščenec zato ni mogel preveriti, ali prejeto pisanje ustreza pisanju, ki je bilo po odredbi sodnika namenjeno stranki. Na pošti v skladu s pravili o poslovanju pošte izročijo prejemniku povratnico, ki jo podpiše in vrne delavcu, zatem se prejemniku izroči pošiljka, katere prejem je pred tem podpisal. Običajno prevzame odvetnik več takšnih pošiljk in zato je praktično nemogoče naknadno preverjati skladnost prejetih listin z navedbo le-teh na že vrnjeni povratnici. Pooblaščencu tožene stranke in kolegom se je že primerilo, da vsebina pošiljke ni ustrezala tisti, ki je zapisana na pisemski ovojnici. V primeru modre ali bele ovojnice je vselej označena vsebina na ovojnici, zato ima stranka možnost takoj reagirati in opozoriti na pomanjkljivost. Da ne bi prišlo kasneje do nezaželjenih posledic pooblaščenec vse prejete ovojnice hrani. V konkretni zadevi pa toženi stranki ni bila dana možnost to preveriti, saj je sodišče kršilo določilo 2. odst. 241. člena Sodnega reda, po katerem bi moralo pisanje, ki se mora vročiti osebno, poslati v modri ovojnici s povratnico. Tudi sicer se pooblaščencu tožene stranke še ni primerilo, da bi vabilo za obravnavo prejel v taki ovojnici, kot v konkretnem primeru. Ker vabila ni prejel, se ni udeležil obravnave in tudi ni mogel podati pripomb na prejeto izvedeniško mnenje oziroma predlagati novih dokazov. Zato v nadaljevanju izpodbija še dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijani sodbi, in napada izvedeniško mnenje ter predlaga nove dokaze in tudi iz tega razloga predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Strogo podrejeno meni, da je tudi višina odškodnine previsoko dosojena.

Pritožba je utemeljena.

Iz povratnice, ki je v spisu, je razvidno, da sodišče prve stopnje vabilo pooblaščencu tožene stranke za glavno obravnavo, ki je bila 30.11.1998, ni poslalo v takšni ovojnici, kot določa 2. odst. 241. člena Sodnega reda. Ker je istočasno z vabilom pošiljalo še izvedeniško mnenje in sklep o nagradi izvedencu, je očitno zaradi obsega poštne pošiljke vzelo večjo poštno ovojnico, v katero je lahko spravilo vse. Čeprav je prepričljivo razlogovanje pritožbe, da so že pričakovanja, kaj je v poštni pošiljki, če pride v modri ovojnici, predpisani za osebna vročanja, dugačna od primera, ko prejme naslovnik pošiljko v večji rumeni ovojnici, samo zaradi drugačne barve in formata ovojnice tožena stranka pravilnosti vročitve vabila ne bi mogla uspešno izpodbijati, če bi na sicer drugačni ovojnici bila vsebina zapisa na ovojnici enaka tistemu, ki jo ima s sodnim redom predpisana ovojnica za osebna vročanja. Prav v tem bistvenem delu pa se je ovojnica, v kateri naj bi po podatkih spisa bilo tudi vabilo toženi stranki za glavno obravnavo razlikovala od predpisane ovojnice. Sodišče prve stopnje namreč na ovojnici ni napisalo vsebine, to je zapisalo le na vročilnici, ki pa jo je kot je splošno znano iz poslovanja pošte, pooblaščenec podpisal preden je pošiljko prevzel in neživljensko je pičakovati, da bi na pošti ovojnico odprl in preverjal, ali je dejansko v njej vse tisto, kar je napisano na vročilnici. Zato bi vsebino ovojnice moralo v primeru, če je v njej tudi vabilo za glavno obravnavo, sodišče zapisati tudi na takšni ovojnici, saj bi tako imelo zanesljiv dokaz, da je stranka seznanjena s celotno vsebino, ki naj bi bila v poštni pošiljki. V konkretnem primeru, ko vabilo toženi stranki ni bilo poslano v ovojnici, kot jo predpisuje Sodni red, in ko na ovojnici, v kateri je bilo poslano več pisanj, ni zapisana vsebina pisemske pošiljke, zgolj podpis na vročilnici, na kateri je sicer zapisano, da je bilo poslano tudi vabilo, ne zadošča za dokaz, da je temu res tako. Čeprav je vročilnica javna listina, se namreč lahko dokazuje tudi napačna vročitev in v konkretnem primeru je dvom v pravilnost vročitve vabila glede na pisemsko ovojnico, v kateri naj bi bilo toženi stranki poslano tudi vabilo za glavno obravnavo, podan. Za osebna vročanja procesni predpis določa stroga pravila, ki jih mora sodišče pri odpravi pisanj spoštovati, v primeru dvoma o pravilnosti odprave pisanj oziroma vročitve pa je treba ta pravila razlagati v korist stranke. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo zatrjevano bistveno kršitev postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ko vabila za glavno obravnavo toženi stranki ni poslalo v ustrezni ovojnici (modri ali takšni, na kateri bi bila napisana vsebina sodne pošiljke). Že iz teh razlogov je moralo pritožbi tožene stranke po 1. odst. 369. člena ZPP ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo in zadnjo glavno obravnavo, katere se tožena stranka zaradi opustitve vročitve vabila ni udeležila in vrniti zadevo v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje bo moralo razpisati novo glavno obravnavo, na katero naj pravilno povabi obe pravdni stranki in zatem o zadevi ponovno odloči. Ker je pritožbeno sodišče moralo razveljaviti zaradi ugotovljene bistvene kršitve postopka sodbo in vsa procesna dejanja, opravljena na zadnji glavni obravnavi, je tožnika z njegovo pritožbo napotilo na gornjo razveljavitev. Prav tako ostalih pritožbenih navedb, ki se tičejo vsebine spora in jih je tožena stranka izpostavila v ostalem delu svoje pritožbe, ni moglo obravnavati. Sodišče prve stopnje naj zato tožnikove in toženkine pritožbene navedbe, ki se tičejo dejanskih okoliščin in pravne presoje spora, upošteva kot nadaljnje navedbe strank v postopku.

Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu člena 166 ZPP.