Jedro

Da bi se pripravljalna vloga lahko štela kot samostojna tožba, bi morala biti njen sestavni del tudi prva tožba, v kateri so bila (verjetno) navedena dejstva, ki utemeljujejo zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti. Samo obe vlogi skupaj vsebujeta vsa pravnorelevantna dejstva, sama pripravljalna vloga pa nikakor ni popolna v navedbah, da bi že samo iz teh navedb izhajala utemeljenost zahtevka glede novega motilnega dejanja, ki je predmet tožbe v tej zadevi."Tožba", s katero se je začela pravda v tej zadevi, ni bila sklepčna, ker ni vsebovala vseh dejstev za utemeljevanje motenjskega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zamudni sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim zamudnim sklepom odločilo, da je toženec motil posest tožnika s tem, da je v času od 4.12.2002 do

27.1.2003 naložil na pot - kolovoz, ki teče po parcelah št. 7328/9 in 7330/2, k.o. P. kup zemlje, velik 3 m3, kar vse je onemogočalo prehod po tej poti; tožencu prepovedalo v bodoče posegati s takimi ali podobnimi dejanji v posest služnostne poti tožnika na trasi prej navedenih parcel, ker se mu sicer izreče kazen v višini 100.000,00 SIT za vsako motilno dejanje; zavrnilo višji tožbeni zahtevek in naložilo tožencu povrnitev pravdnih stroškov.

Toženec je vložil zoper zamudni sklep pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je prejel tožbo v postopku, v katerem je že odgovoril na tožbo, vložil pripravljalni spis z nasprotno tožbo in še en pripravljalni spis.

Pripravljalnemu spisu tožnika z dne 27.1.2003 brez opravilne številke je bil priložen poziv za odgovor na tožbo. Toženec pripravljalnega spisa v že odprtem postopku z dodatnim tožbenim zahtevkom ni mogel šteti kot povsem nove tožbe. Vloga ima naziv pripravljalni spis in ne tožba in taka vloga ne more začeti novega postopka. Toženec je na pripravljalni spis odgovoril v svojem drugem pripravljalnem spisu v zadevi P 260/2002 (pravilno P 269/2002). Sodišče pripravljalnega spisa ne more šteti kot nove tožbe, ampak bi moralo tožnika najprej pozvati na dopolnitev vloge, da bi bilo jasno, ali gre za tožbo ali pripravljalni spis v že odprtem postopku, in šele nato bi lahko odločilo, kako postopati z vlogo. Toženec je v pritožbi še navajal, da je tožnik v še odprti zadevi umaknil tožbo, ker sta se stranki izvensodno poravnali in umik velja tudi v zadevi P 26/2003. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni bilo pogojev za izdajo zamudnega sklepa, ker tožba ni bila sklepčna. Sklepčnost tožbe, ki je pogoj za izdajo zamudne sodbe oziroma zamudnega sklepa v pravdah zaradi motenja posesti, pomeni da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Zaradi toženčeve pasivnosti se namreč šteje, da priznava resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev in se zato ta dejstva štejejo za dejansko podlago zamudne sodbe. Na tožnikovi strani to pomeni obveznost, da že v tožbi navede vso dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje uveljavljani tožbeni zahtevek.

V predmetni zadevi je iz podatkov spisa razvidno, da se je postopek začel s pripravljalnim spisom, v katerem je tožnik razširil tožbeni zahtevek z novim motilnim dejanjem in oblikoval tožbeni zahtevek tako, da je zajel obe motilni dejanji (prvo - kamnite gmote na poti in drugo - kup zemlje na poti). Ker je šlo le za pripravljalno vlogo, je tožnik v njej utemeljil razširitev zahtevka z novim motilnim dejanjem. Sodišče prve stopnje je pripravljalno vlogo štelo za samostojno tožbo, jo vpisalo pod novo opravilno številko in poslalo tožencu v odgovor z opozorilom na posledico izdaje zamudne sodbe, če na tožbo ne bo odgovoril (odredba v spisu). Da bi se ta pripravljalna vloga lahko štela kot samostojna tožba, bi morala biti njen sestavni del tudi prva tožba, v kateri so bila (verjetno) navedena dejstva, ki utemeljujejo zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti. Samo obe vlogi skupaj vsebujeta vsa pravnorelevantna dejstva, sama pripravljalna vloga pa nikakor ni popolna v navedbah, da bi že samo iz teh navedb izhajala utemeljenost zahtevka glede novega motilnega dejanja, ki je predmet tožbe v tej zadevi."Tožba", s katero se je začela pravda v tej zadevi, ni bila sklepčna, ker ni vsebovala vseh dejstev za utemeljevanje motenjskega zahtevka. Materialnopravna podlaga tožnikovemu zahtevku je 1. odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika, po katerem daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Da so dejanske okoliščine konkretnega primera take, da utemeljujejo tožbeni zahtevek, bi moralo biti razvidno v celoti iz pripravljalne vloge tožnika, ki jo je sodišče štelo za samostojno tožbo, ali pa bi morala biti sestavni del nove "tožbe" tudi prva tožba, ki je vsebovala (verjetno) dejstva glede zadnjega stanja posesti. Ob takšni vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za tožbo in poslalo v odgovor tožencu, ni bilo pogojev za izdajo zamudnega sklepa, čeprav toženec na tožbo ni odgovoril v roku.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti kljub nesklepčnosti tožbe, in je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, zato je pritožneno sodišče zamudni sklep razveljavilo po 1. odstavku 354. člena ZPP in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. O zatrjevanem umiku tožbe v tej zadevi v spisu ni podatkov in bo o morebitnem umiku odločalo sodišče prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).