Izvajanje videonadzora v ordinaciji

Datum

12.12.2023

Številka

07121-1/2023/1549

Kategorije

Privolitev, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z videonadzorom v zasebnem zobozdravstvenem centru. Navajate, da se je uvedel videonadzor pri vhodu, na hodnikih in v čakalnicah, o čemer ste bili zaposleni obveščeni. Sprašujete naslednje:

-ali morate podpisati soglasje, da dovoljujete snemanje ter ali ste v prekršku, če ga ne podpišete,

-ali vas lahko delodajalec prisili v podpis soglasja za snemanje,

-ali lahko delodajalec uvede videonadzor v sami ordinaciji, kjer se izvajajo zobozdravstvene storitve,

-ali obisk pri zobozdravniku šteje kot višja stopnja zasebnosti in bi zato pacient moral podpisati soglasje za videonadzor v ordinacijah ter ali lahko zahteva, da se med posegom izklopijo kamere.

Delodajalec bi se skliceval na 77. člen ZVOP-2. Pojasnjujete tudi, da se v ordinaciji nahajajo kartotečne omarice, blagajna in računalnik.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za izvajanje videonadzora mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. Videonadzor v uradne službene oz. poslovne prostore se lahko izvaja le za namene in pod pogoji, ki so opredeljeni v 77. členu ZVOP-2, videonadzor znotraj delovnih prostorov pa le za namene in pod pogoji, ki so opredeljeni v 78. členu ZVOP-2. Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za izvajanje videonadzora, ki jih določa ZVOP-2, mora upravljavec presoditi sam.

Glede snemanja pacientov v ordinaciji pojasnjujemo, da gre v tem primeru za višjo stopnjo zasebnosti in za potencialno obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, kar mora upravljavec upoštevati v okviru zakonitih pravnih podlag. Videonadzor pacientov zaradi prevladujočega interesa varstva zasebnosti pacientov na splošno praviloma ni dopusten. Tudi privolitev pacienta in zaposlenih načeloma ne bi bila ustrezna pravna podlaga za sistematično izvajanje videonadzora v ordinaciji.

Pri izvajanju videonadzora morajo upravljavci izpolniti tudi druge zahteve, določene v ZVOP-2 in Splošni uredbi, med drugim objaviti obvestilo o videonadzoru in zaposlene vnaprej pisno obvestiti o izvajanju videonadzora.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, oz. kadar gre za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov (kamor sodijo tudi zdravstveni podatki) so pravne podlage določene v 9. členu Splošne uredbe. Glede slednjih izpostavljamo npr. privolitev po točki (a) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe ter točko (h) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe v zvezi s splošnimi podlagami v zdravstvu za obdelavo osebnih podatkov zaradi potreb izvajanja zdravstvene oskrbe pacientov.

Pojasnjujemo, da lahko skladno s 77. členom ZVOP-2 upravljavci videonadzornega sistema v javnem in zasebnem sektorju izvajajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. O izvajanju videonadzora morajo biti pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

Glede na vaše vprašanje (videonadzor v hodnikih, čakalnicah in ordinaciji) izpostavljamo tudi videonadzor znotraj delovnih prostorov, ki se lahko skladno s prvim odstavkom 78. členom ZVOP-2 izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi (prvi odstavek). Delodajalec mora torej presoditi, ali je izvajanje videonadzora nujno potrebno za navedene (dopustne) namene in ali za dosego cilja obstajajo milejši ukrepi (kot je npr. nadzor s strani zaposlenih). Nadalje se lahko skladno z drugim odstavkom 78. člena ZVOP-2 videonadzor izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese (npr. le nad blagajno). Z videonadzorom je nadalje prepovedano snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom tega člena (glej zgoraj). Če bi dejansko šlo za zakonito izvajanje videonadzora v delovnih prostorih skladno z 78. členom ZVOP-2, zaposlenim dodatnega soglasja ni potrebno podati, morajo pa biti o izvajanju videonadzora obveščeni, kot je opisano spodaj. Več o videonadzoru v delovnih prostorih lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

Zakonodajalec je glede videonadzora v delovnih prostorih že sam pretehtal interese in zato določil namene, za katere se lahko uvede videonadzor. Utemeljenih razlogov za videonadzor, še posebej v sami ordinaciji iz vašega opisa primera ni mogoče razbrati. Glede snemanja pacientov v ordinaciji dodatno izpostavljamo, da gre za višjo stopnjo zasebnosti in za potencialno obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, kot smo izpostavili zgoraj (t.i. občutljivi osebni podatki, ki se obdelujejo skladno z 9. členom Splošne uredbe). V okviru zakonitih pravnih podlag mora upravljavec upoštevati zlasti zasebnost pacientov. Videonadzor pacientov zaradi prevladujočega interesa varstva zasebnosti pacientov na splošno praviloma ni dopusten. Več o tem lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07210-1/2022/376 z dne 26.10.2022.

Glede privolitve kot pravne podlage pojasnjujemo, da bi veljavno privolitev za izvajanje videonadzora v ordinaciji morali podati tako zaposleni, ki bi se nahajali na posnetkih, kakor tudi pacient (po točki (a) prvega odstavka 6. člena oz. točki (a) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, kadar gre za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov pacienta). Ob tem IP izpostavlja, da je obdelava delavčevih osebnih podatkov na podlagi njegove osebne privolitve dopustna le izjemoma pod pogojem, da njena zavrnitev nima nikakršnih posledic na delovno razmerje oziroma na delavčev pravni položaj. Namreč privolitev zaposlenega bi zaradi očitno neenakopravnega položaja delodajalca in delavca po mnenju IP težko šteli za prostovoljno v smislu Splošne uredbe, ki daje posameznikom večjo moč odločanja, komu in pod kakšnimi pogoji dovolijo obdelavo svojih osebnih podatkov. Prav tako bi veljavno privolitev moral podati pacient, ki bi morala biti prostovoljna (zavrnitev le-te ne bi smela imeti za posledico zavrnitev posega), prav tako bi moral biti natančno informiran o obdelavi osebnih podatkov na podlagi 13. člena Splošne uredbe, med drugim glede namena same obdelave (torej snemanja). Več o privolitvi lahko preberete na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/.

Pri izvajanju videonadzora mora upravljavec zadostiti tudi drugim zahtevam iz ZVOP-2 oz. Splošne uredbe, npr. o izvajanju videonadzora mora objaviti obvestilo, sprejeti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, voditi dnevnik obdelave ter dnevnik dejavnosti obdelave, po potrebi urediti razmerje s pogodbenim obdelovalcem ter v navedenem primeru pred uvedbo videonadzora verjetno izvesti tudi predhodno oceno učinkov po 35. členu Splošne uredbe. Glede obvestila o izvajanju videonadzora izpostavljamo, da se obvestilo vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Obvestilo mora vsebovati tudi informacije, ki jih zahteva 13. člen Splošne uredbe (npr. glede namena, pravne podlage, roka hrambe, itd.).

IP vam z nezavezujočim mnenjem podaja le splošne usmeritve in pojasnila, upravljavec pa mora v konkretnem primeru sam presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje videonadzora. Več usmeritev glede izvajanja videonadzora lahko preberete v zgoraj citiranih smernicah, nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ ter v že izdanih nezavezujočih mnenjih IP, ki so dostopna z iskalnikom na www.ip-rs.si/vop.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo