Jedro

Tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o navedenih razlogih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeval s podatkom, da upoštevane nepremičnine predstavljajo nepremičnine, ki so obremenjene s preužitkarsko pogodbo in je zaradi tega njihova vrednost bistveno manjša.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju številka Bpp 110/2022 z dne 26. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zavrnila prošnjo prosilca za dodelitev BPP kot neutemeljeno. Pojasnjuje, da je prosilec prosil za pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah P 3/2020 v obliki oprostitve plačila stroškov postopka. Po pridobitvi podatkov o materialnem položaju prosilca pa je bilo ugotovljeno, da prošnja ni utemeljena.

2. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik oziroma prosilec lastnik več nepremičnin, in sicer parc. št. 1, 2, 3, ... in 14 vse k.o. ..., katerih skupna vrednost po javno dostopnih podatkih GURS znaša 43.712,00 EUR, kar je tožena stranka štela v premoženje prosilca. V premoženje prosilca pa ni štela nepremičnino parc. št. 15 k.o. ..., ki predstavlja stalno prebivališče prosilca (skladno s 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS). Tožena stranka se sklicuje na določbe 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Tožena stranka zaključuje, da ima prosilec v lasti nepremično premoženje v skupni vrednosti 43.712,00 EUR, s čemer presega z zakonom določen premoženjski cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki je določen v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, saj ta znaša 19.304,64 EUR (kar je 48-kratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka).

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je presoja tožene stranke zmotna in je ta nepopolno ugotovila dejansko stanje. Ni namreč upoštevala, da je na nepremičninah, ki jih je upoštevala, v zemljiški knjigi vpisano realno breme preživljanja na podlagi notarskega zapisa - preužitne pogodbe, opr. št. SV 84/2014 z dne 3. 3. 2014 notarja H. H. iz Slovenskih Konjic, v korist preužitkarjev B. B. in C. C. Opozarja, da je po 566. členu Obligacijskega zakonika v primeru, če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme). Vpis preužitka tako bistveno vpliva na vrednost zgoraj naštetih nepremičnin in je od obsega preužitkarskih pravic in časovnega obdobja, ko jih mora prevzemnik ali pridobitelj izpolnjevati, odvisno, ali je takšno nepremičnino sploh mogoče prodati in kakšne prihodke mogoče pričakovati s prodajo. Opozarja na dejstvo, da je za preužitkarica B. B., ki je bila rojena leta 1955 in stara 66 let, pričakovana življenjska doba cca 81 let (kolikor je pričakovana življenjska doba žensk). Navedeno pomeni, da bo kupec nepremičnine dolžan obveznosti iz pogodbe o preužitku izpolnjevati še 15 let. Po oceni tožnika pa letni stroški za oskrbovanje znašajo cca 3.000,00 EUR, kar v 15 letih pomeni odškodnino v višini 45.000,00 EUR, torej v vrednosti, ki presega vrednost zgoraj naštetih nepremičnin. S tem je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje. Opozarja, da je denarna vrednost pravic izhajajočih iz te pogodbe enaka oziroma potencialno celo večja kot vrednost teh nepremičnin. Meni, da lahko tožena stranka kot premoženje tožnika upošteva le nepremičnine parcela ... vse k.o. 1103 Stranice, kar skupaj znaša 13.883,00 EUR. Torej tožnik ne presega premoženjskega cenzusa za dodelitev BPP po 27. členu ZSVarPre. Predlaga, da se tožbi ugodi in se odločba organa BPP kot nezakonita odpravi, podredno pa, da se odobri brezplačna pravna pomoč, prav tako uveljavlja stroške.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo prošnjo, da se mu dodeli BPP iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje finančno-premoženjskega pogoja.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

8. V skladu s prvim odstavkom 14. člena se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 9. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na podatkih o vrednosti nepremičnin parc. št. 1 - 14 vse k.o. ..., v lastništvu tožnika, katerih skupna vrednost po javno dostopnih podatkih GURS znaša 43.712,00 EUR. Gre za podatke, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti in so bili odločilni za zavrnitev prošnje za dodelitev redne BPP, zaradi neizpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP, katerega cenzus je v času izdaje odločbe znašal 19.304,64 EUR.

10. Sodišče ugotavlja, da tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tretji odstavek 14. člena ZBPP namreč jasno določa, da ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Tožnik se je o navedenih razlogih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeval s podatkom, da pri odločanju upoštevane nepremičnine predstavljajo nepremičnine, ki so obremenjene s preužitkarsko pogodbo in je zaradi tega njihova vrednost bistveno manjša. Zatrjuje, da obveznosti iz preužitka presegajo vrednost nepremičnin. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja presoja določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Ta določba namreč zahteva, da prosilec izkaže upravičene razloge za omejitev razpolaganja, ta možnost pa tožniku ni bila dana.

11. Organ za BPP je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o listinah, ki jih je vzel za podlago svoje odločitve, izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati1, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi (kar zahteva tudi zgoraj navedena določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP). Zato bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vrednost nepremičnin, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, seznaniti in mu dati možnost, da se o njem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu.

12. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, katerega določbe se uporabljajo tudi v postopkih dodeljevanja BPP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

13. Tako je podana po uradni dolžnosti ugotovljena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Ker je po presoji sodišča tožena stranka z opustitvijo načela zaslišanja stranke zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj le-ta, skladno s stališčem sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. 15. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP odpraviti zgoraj navedeni bistveni kršitvi pravil postopka in o svojih ugotovitvah v zvezi z vrednostjo tožnikovega premoženja slednjemu dati možnost, da se izjavi. Nato pa bo moral pri svoji odločitvi o tožnikovi prošnji pravilno uporabiti materialno pravo in upoštevati tudi določbo 5. člena ZSVarPre, svojo odločitev pa v izdani odločbi ustrezno obrazložiti.

16. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

**K II. točki izreka:**

17. Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji in ker je tožnika v postopku zastopal odvetnik, je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Tožena stranka je stroške dolžna povrniti tožniku v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287.