7.3.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. N. z V. na seji senata dne 7. marca 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba I. N. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 192/95 z dne 14.5.1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 9.12.1996 vložil ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 192/95 z dne 14.5.1996 zaradi disciplinskega prenehanja delovnega razmerja. V ustavni pritožbi in njeni dopolnitvi navaja domnevno kršene ustavne pravice in temeljne svoboščine v postopkih pred organi delodajalca in pred pristojnimi sodišči, vključno z odločanjem Vrhovnega sodišča RS o reviziji.

2.Pritožnik zatrjuje, da so mu bile z navedeno sodbo, s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo njegovo revizijo kot neutemeljeno, kršene ustavne pravice iz naslednjih členov Ustave: 14. člena (enakost pred zakonom), 18. člena (prepoved mučenja), 21. člena (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva), 23. člena (pravica do sodnega varstva), 28. člena (načelo zakonitosti v kazenskem pravu), četrte alinee 29. člena (pravica, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist v kazenskem postopku), 34. člena (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti), 39. člena (svoboda izražanja), tretjega odstavka 42. člena (zakonsko omejevanje pravice do zbiranja in združevanja, če to zahteva varnost države in javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni), 57. člena (izobrazba in šolanje), 72. člena (zdravo življenjsko okolje) in 76. člena (sindikalna svoboda).

3.Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe v obravnavanje.

4.Pritožnik v sicer zelo obsežni ustavni pritožbi in njeni dopolnitvi, v kateri podaja izčrpen presek celotne zadeve, ne pove, v čem bi bile domnevno kršene ustavne pravice, oziroma tega tudi ni bilo mogoče iz njiju razbrati. Pritožnik namreč ne pove, kako naj bi Vrhovno sodišče v postopku odločanja o njegovi reviziji, ki jo je kot neutemeljeno zavrnilo, kršilo navedene človekove pravice in temeljne svoboščine.

5.Ustavno sodišče ni instanca rednim sodiščem in ne presoja s strani sodišč ugotovljenega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne ocenjuje uporabe materialnega prava, izvzemši seveda v okviru kršitev človekovih temeljnih pravic in svoboščin. Zaradi tega se tudi v tem primeru ni ukvarjalo z oceno dejanskega stanja in oceno, ali so sodišča pravilno uporabila materialno pravo.

6.Ta sklep je senat Ustavnega sodišča sprejel na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj