Jedro

Po presoji sodišča je potrebno v primeru, ko sodi v okvir istega kmetijskega gospodarstva dvoje ali več hlevov, obstoj zadostnih skladiščnih kapacitet za živinska gnojila presojati na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva, kolikor razdalja med hlevi ni velika oz. kolikor se hlevi nahajajo v bližini drug drugega. Zato bi morala upravna organa pri odločanju v obravnavani zadevi obstoj zadostnih skladiščnih kapacitet presojati z vidika tožnikovega kmetijskega gospodarstva kot celote, kar pomeni, da bi bilo potrebno pri izračunu obstoječih skladiščnih kapacitet upoštevati tudi kapacitete, za katere tožnik trdi, da se nahajajo v oddaljenosti zgolj 150 metrov od najetega hleva.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. ... z dne 15. 10. 2007 ter odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. ... z dne 7. 1. 2008 se odpravita in se zadeva vrne Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja v ponovno odločanje.

2. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR, povečane za DDV, in sicer v roku 15 dni od prejema te sodbe brezobrestno, po preteku navedenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do dneva plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila vloga kmetijskega gospodarstva KMG-MID: ..., ki ga zastopa tožnik, zavrnjena (1. točka izreka), stranki pa je bilo naloženo, da mora v roku 30 dni od vročitve odločbe vrniti dne 19. 7. 2006 neupravičeno nakazana sredstva v znesku 20.713,58 EUR, po poteku tega roka pa mora plačati tudi zakonske zamudne obresti, in sicer na račun, naveden v izpodbijani odločbi (2. točka izreka). Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, je tožnik dne 16. 12. 2004 pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) vložil vlogo za uveljavljanje plačil za standardne investicijske stroške za izgradnjo manjkajočih kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil. Iz tega naslova so bila tožniku z odločbo št. ... z dne 27. 12. 2005 dodeljena sredstva do višine 6,439.626,75 SIT oz. 26.872,09 EUR, ki bi se stranki izplačala po zaključeni investiciji, po poslanem sporočilu o zaključku investicije in na podlagi ustreznega inšpektorskega poročila o zaključeni investiciji. Dne 15. 6. 2007 je bil na kmetijskem gospodarstvu tožnika opravljen končni inšpektorski pregled o dokončani dvoletni investiciji. Ugotovljeno je bilo, da skladišča za živinska gnojila niso zgrajena vodotesno ter da velikost skladišč za živinska gnojila ne zadošča staležu živali na kmetijskem gospodarstvu za najmanj 6 mesecev na celinskem področju, zaradi česar je bilo potrebno vlogo za plačilo za ukrep Podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004 – standardni investicijski stroški za izgradnjo manjkajočih kapacitet - v skladu s 36. členom Uredbe o plačilih za Ukrepe programa razvoja podeželja 2004 – 2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/2004 in 116/2004; v nadaljevanju: Uredba) in na podlagi poglavja 9.3.4 Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/2004 in 45/2006; v nadaljevanju: Program PRP) zavrniti. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. ... z dne 7. 1. 2008 kot neutemeljena zavrnjena (1. točka izreka). 1. točka izreka izpodbijane prvostopne odločbe pa je bila spremenjena, tako, da se glasi: „Stranka KMG-MID ..., ki jo zastopa nosilec A.A., ni upravičena do izplačil sredstev do višine 6,439.626,75 SIT, ki so bila dodeljena z odločbo št. ... z dne 27. 12. 2005 pod tam določenimi pogoji“ (2. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je pritožnik v vlogi uveljavljal zahtevka za plačila za zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin in za standardne investicijske stroške za prilagoditev kmetijskega gospodarstva standardu Nitratna direktiva za izgradnjo jame za gnojevko za 41,6 GVŽ. Tožnik je prvostopnemu organu dne 9. 11. 2006 poslal obrazec K5 – Sporočilo o zaključku investicije za ukrep Podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih. Po enajstem odstavku 42. člena Uredbe so morali upravičenci, ki so uveljavljali plačila za standardne investicijske stroške po standardu Nitratna direktiva, Agencijo o zaključku investicije obvestiti na obrazcu K3, ki je sestavni del te Uredbe (priloga 11). Obrazec K5, ki ga je priložil tožnik, pa je sestavni del Uredbe o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005. Tožnik tako prvostopnemu organu ni poslal pravilnega obrazca, zato bi moral upravni organ tožnika pozvati, da mu predloži obrazec K3. Upoštevaje zapisnik o kontroli na kraju samem glede ustreznosti zaključene investicije pa po mnenju pritožbenega organa takšna dopolnitev v obravnavani zadevi niti ne bi bila smiselna. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 15. 6. 2007 izhaja, da znaša skupna prostornina jam za gnojevko na kmetijskem gospodarstvu tožnika 429,45 m3, potrebne skladišče kapacitete za gnoj bi na kmetijskem gospodarstvu na dan inšpekcijske kontrole znašale 96,6 m3, za gnojnico pa 27,6 m3. S skladiščnimi kapacitetami za gnoj in gnojnico pa tožnik po ugotovitvah inšpektorja v času inšpekcijske kontrole ni razpolagal. Inšpektor je v zapisniku pri trditvi: „Skladišča za živinska gnojila so grajena vodotesno“ obkrožil besedo NE, v zapisniku pa je tudi zabeležil, da nosilec kmetijskega gospodarstva nima urejenega gnojišča in da je zaprosil za sredstva za izgradnjo gnojne jame za gnojevko, ki je dokončana ter da nosilec v najetem hlevu, v katerem redi 8,4 GVŽ, nima urejene gnojne jame za gnojnico. Po prvem odstavku 36. člena Uredbe morajo upravičenci pri investiranju v prilagoditev kmetijskega gospodarstva standardom Nitratne direktive upoštevati, da je potrebno prostor za skladiščenje hlevskega gnoja, gnojnice ali gnojevke zgraditi vodotesno, tako da ne predstavlja vira onesnaževanja okolja (površinskih voda in podtalnice), da mora kapaciteta skladiščenega prostora za živinska gnojila zadoščati za več kot 6 mesecev na kontinentalnem območju in za 4 mesece na obalnem območju, za živali, ki se pasejo večji del leta, pa morajo skladiščni prostori za živinska gnojila zadoščati najmanj za 4 mesece, investicija pa mora biti končana do konca triletnega investicijskega obdobja. Na pritožbene navedbe tožnika, da razpolaga z zadostnimi skladiščnimi kapacitetami za živinska gnojila na kmetijskem gospodarstvu za 6 mesecev, da so kapacitete zgrajene vodotesno, ter da gnojevko iz najetega hleva odvaža s traktorskim priključkom, pa pritožbeni organ odgovarja, da po ugotovitvi inšpektorja v zapisniku skladiščne kapacitete na kmetijskem gospodarstvu ne zadoščajo staležu živali za najmanj 6 mesecev, saj bi potreboval tožnik tudi skladiščne kapacitete za gnoj in gnojnico, ki pa jih nima zgrajenih, v najetem hlevu pa tudi nima zgrajene gnojne jame za gnojnico. Kot pojasnjuje pritožbeni organ, bi moral imeti tožnik v času inšpekcijske kontrole na voljo skladiščne kapacitete za živinska gnojila že zgrajene in urejene, gnojišče ne bi smel šele graditi, gnojevke pa tudi ne bi smel iz najetega hleva odvažati s posebnim traktorskim priključkom. Po mnenju pritožbenega organa je tako pravilen zaključek organa na prvi stopnji, da skladiščne kapacitete na kmetijskem gospodarstvu tožnika ne zadoščajo staležu živali za 6 mesecev ter da skladiščni prostori niso zgrajeni vodotesno. Glede na navedeno tožnik ni upravičen do sredstev, ki so mu bila dodeljena z odločbo z dne 27. 12. 2005 in jih je zato dolžan vrniti. Po mnenju pritožbenega organa pa je organ na prvi stopnji kršil pravila postopka, ko je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo stranke, čeprav je bilo o utemeljenosti vloge pravnomočno odločeno že z odločbo št. ... z dne 27. 12. 2005. Zaradi neizpolnitve predpisanih pogojev bi moral organ na prvi stopnji v izreku odločbe zapisati, da tožnik do sredstev, ki so mu bila odobrena, ni upravičen.

V tožbi tožnik izpodbijani odločbi nasprotuje ter pojasnjuje, da je prišlo med inšpektorjem in tožnikom ob sestavi inšpekcijskega zapisnika do nesporazuma v zvezi z odlaganjem gnoja in gnojnice iz najetega hleva. Ves gnoj in gnojnica iz tega hleva se namreč dnevno odvažata v približno 150 metrov oddaljene skladiščne kapacitete v bližini glavnega gospodarskega poslopja v lasti tožnika. Na dan inšpekcijskega pregleda je imel tožnik pri hlevu, kamor iz najetega hleva odvaža živinska gnojila, zgrajeno gnojišče nad gnojno jamo za gnojevko, nad katero so bile položene betonske rešetke, namenjene odlaganju oz. skladiščenju gnoja. Od naloženega gnoja se je gnojnica skozi rešetke odtekala v vodotesno jamo pod gnojiščem, za katero je bilo pritožbi priloženo tudi ustrezno potrdilo o vodotesnosti. Betonske rešetke so obsegale površino 27,6 x 3,20 m, iz česar izhaja, da je na dan inšpekcijskega pregleda kmetijsko gospodarstvo tožnika razpolagalo z zadostnimi skladiščnimi kapacitetami za gnoj izmere 128 m3. S tem je bilo po mnenju tožnika zadoščeno standardom Nitratne direktive. Tožnik zapisu na inšpekcijskem zapisniku ni nasprotoval, ker je bil prepričan, da poteka razgovor z inšpektorjem le v zvezi s skladiščnimi kapacitetami pri dodatnem oz. najetem hlevom in ne v zvezi s skupnimi kapacitetami za skladiščenje gnoja, gnojevke in gnojnice pri hlevu, ki je v njegovi lasti. Tožnik je torej na dan inšpekcijskega pregleda razpolagal tako s primernim gnojiščem kot tudi s prostorom za gnojnico, česar pa inšpektor v inšpekcijskem zapisniku zaradi obrazloženega ni ugotovil. Po mnenju tožnika kmetu ni prepovedano voziti živinska gnojila iz hleva v zgrajene skupne skladiščne kapacitete, oddaljene približno 150 m. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in odločbo ministrstva, izdano v pritožbenem postopku, odpravi in vrne zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na razloge za odločitev, razvidne iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Med strankama v postopku je sporno, ali je imel tožnik na kmetijskem gospodarstvu ob zaključku investicije (izgradnje jame za gnojevko za 41,6 GVŽ) zadostne skladiščne kapacitete za živinska gnojila, kar je pogoj za izplačilo podpore za prilagoditev kmetijskega gospodarstva standardom Nitratne direktive.

Po Uredbi so bila namreč do izplačila podpore upravičena le tista kmetijska gospodarstva, ki so razpolagala s skladiščnimi prostori za živinska gnojila, katerih kapaciteta je na kontinentalnem območju zadoščala za več kot 6 mesecev, na obalnem območju oz. v primeru, ko se je živina pasla večji del leta, pa je morala kapaciteta skladiščnih prostorov zadoščati najmanj za 4 mesece (2. in 3. alineja prvega odstavka 36. člena Uredbe).

Ker se tožnikovo kmetijsko gospodarstvo nahaja na kontinentalnem območju in ker tožnik živine ne pase večji del leta, bi torej tožnikovo kmetijsko gospodarstvo moralo imeti na voljo skladiščne kapacitete za živinska gnojila za najmanj 6 mesecev. Ker je bilo ob inšpekcijskem pregledu ustreznosti investicije dne 15. 6. 2007 ugotovljeno, da se na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu nahaja 55,8 GVŽ, bi moral tožnik po izračunu kmetijskega inšpektorja razpolagati z jamo za gnojevko kapacitete 336 m3, jamo za gnojnico kapacitete 27,6 m3 ter z gnojiščem kapacitete 96,6 m3. Da tožnik razpolaga z zadostnimi skladiščnimi kapacitetami za gnojevko, med strankama ni sporno. Stranki pa se ne strinjata o tem, ali ima tožnik na kmetijskem gospodarstvu tudi zadostne kapacitete za gnoj ter gnojnico ter ali so obstoječi skladiščni prostori tudi vodotesni.

Tožnik namreč tako v pritožbi kot tudi v tožbi nasprotuje ugotovitvi kmetijskega inšpektorja v inšpekcijskem zapisniku z dne 15. 6. 2007, da na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec je, v času inšpekcijske kontrole ni bilo urejenih potrebnih skladiščnih kapacitet za gnoj in gnojnico. Po zatrjevanju tožnika hlev, ki ga ima v najemu, nima urejenih skladiščnih kapacitet za gnoj, ima pa potrebne (skupne) kapacitete urejene pri centralnem hlevu, ki je v njegovi lasti in ki je od najetega hleva oddaljen 150 m. Da sodita v okvir tožnikovega kmetijskega gospodarstva dva hleva oz. dva lokacijsko ločena objekta za rejo živali, pa izhaja tudi iz ugotovitev inšpektorja v inšpekcijskem zapisniku ter iz priložene najemne pogodbe z dne 11. 12. 2004. Po presoji sodišča je potrebno v primeru, ko sodi v okvir istega kmetijskega gospodarstva dvoje ali več hlevov, obstoj zadostnih skladiščnih kapacitet za živinska gnojila presojati na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva, kolikor razdalja med hlevi ni velika oz. kolikor se hlevi nahajajo v bližini drug drugega. Zato bi morala upravna organa pri odločanju v obravnavani zadevi obstoj zadostnih skladiščnih kapacitet presojati z vidika tožnikovega kmetijskega gospodarstva kot celote, kar pomeni, da bi bilo potrebno pri izračunu obstoječih skladiščnih kapacitet upoštevati tudi kapacitete, za katere tožnik trdi, da se nahajajo v oddaljenosti zgolj 150 metrov od najetega hleva.

Da bi bile pri ugotavljanju skladiščnih kapacitet v obravnavani zadevi upoštevane tudi kapacitete pri tožnikovem centralnem hlevu, iz zapisnika z dne 15. 6. 2007 po ugotovitvi sodišča ne izhaja jasno. Glede na obrazloženo bi torej upravni organ pri obravnavi pritožbe moral presoditi tudi navedbe tožnika, da so bile ob koncu investicije v izgradnjo jame za gnojevko na kmetijskem gospodarstvu tožnika (kljub še vedno trajajoči gradnji dodatnega gnojišča) na voljo za uporabo zadostne skladiščne kapacitete za gnoj (gnojiščna plošča iz betonskih rešetk nad gnojno jamo) in gnojnico, opredeliti pa bi se moral tudi do v pritožbi priloženega dokaza - Protokola tehnične meritve ... z dne 9. 11. 2006, ki ga je izdelala družba A. d.o.o., iz katerega je razvidno, da tožnik na lokaciji B. razpolaga z gnojno jamo z gnojiščem prostornine 330 m3, ki ustreza standardu vodotesnosti, kar je v nasprotju z ugotovitvijo inšpektorja, da tožnik nima zadostnih kapacitet za gnoj in da obstoječe kapacitete ne ustrezajo kriteriju vodotesnosti.

Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo ter odločbo, izdano v pritožbenem postopku, odpravilo ter vrnilo zadevo Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1).

Nov upravni akt je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja dolžna izdati v 30 dneh od dneva prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (drugi in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka (tretji odstavek 25. člena ZUS-1) skladno z določili Pravilnika o povrnitvi stroškov postopka tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, 24/2007; v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da se tožniku v primeru, ko je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).