Jedro

Stroški postopka se odmerijo takrat, ko je znan uspeh celotnega postopka in ne zgolj parcialno, tako kot je naredilo sodišče prve stopnje. Obnova postopka je le vmesna faza, zato je sodišče prve stopnje preuranjeno te stroške odmerilo in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 26.06.2006 se deloma ugodi, zato se r a z v e l j a v i sklep o stroških postopka (2. tč. izreka), o katerih bo odločeno s končno odločbo.

Pritožbi zoper sklep z dne 15.09.2006 se ugodi, zato se v ugodilnem delu sklep r a z v e l j a v i.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26.06.2006 dovolilo obnovo postopka in razveljavilo sodbo na podlagi pripoznave Okrajnega sodišča v P., opr. št P1 z dne 28.10.1997. Glede stroškov postopka pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 610.802,40 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.06.2006 do plačila.

S sklepom z dne 15.09.2006 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki še 70.455,00 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.09.2006 dalje do plačila.

Zoper oba sklepa se je pritožila tožena stranka. V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo obnovo postopka, tožena stranka zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno. Sodišče se pri tem opira na dejstvo, da je toženec sodbo prejel šele 28.08.2002 in ne najkasneje 23.07.2002, kot je trdila tožeča stranka. Sodišče v zvezi s tem nepravilno zaključuje, da je tožena stranka dne 23.07.2002 le zaprosila za pregled spisa in za izdajo fotokopij, ni pa takrat spisa dejansko pregledala, temveč ga je pregledala šele 28.08.2002. Zaključek sodišča prve stopnje ne vzdrži sodne presoje. Tožena stranka je namreč dne 23.07.2002 zaprosila za pregled spisa in v svoji prošnji natančno navedla katere kopije listin želi pridobiti. Že samo dejstvo, da je točno navedla katere kopije listin želi pridobiti jasno kaže na to, da je morala pred tem tudi sam spis pregledati. Tožena stranka je spis pregledala dvakrat in sicer prvič 23.07.2002, drugič pa 28.08.2002. Samo dejstvo, da na prošnji za pregled spisa z dne 23.07.2002 ni izpolnjene rubrike o tem kdaj je bil dejansko spis pregledan, ne vodi do zaključka, da spis ni bil pregledan istega dne. Ravno nasprotno. Na predlogu za pregled spisa z dne 23.07.2002 ni izpolnjen del, v katerem vpisničarka zaznamuje kdaj bo pregled spisa možen. Splošna praksa pregleda spisa je sledeča: v kolikor se spis nahaja v pisarni, se pregled spisa omogoči takoj, nato pa se ob prošnji za kopijo listin iz spisa izpolni obrazec za pregled spisa. V kolikor pa spisa ni v pisarni, se izpolni obrazec ter nato vpisničarka jasno zapiše datum, ko bo pregled spisa možen. Ker v konkretnem primeru vpisničarka ni izpolnila rubrike kdaj bo pregled spisa možen, je tožena stranka gotovo spis pregledala 23.07.2002. Tožena stranka je tožbo pod opr. št. P2 prejela 17.08.2002, 23.07.2002 pa je zaprosila za pregled spisa, kar kaže na to, da je tožena stranka že pred vložitvijo tožbe v zadevi P2 vedela za pravdni postopek, ki ga je Občina P. vodila zoper toženo stranko pred Okrajnim sodiščem v P. pod opr. št. P1. Sodišče prve stopnje je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predlaganih prič. Tožena stranka je namreč prejela tožbo in sodbo na podlagi pripoznave, saj so ji jo vročile osebe, ki so navedeno tožbo in sodbo dejansko prejele. V zvezi z navedenim je tožeča stranka predlagala zaslišanje oseb, ki so tudi prevzele tožbo in sodbo na podlagi pripoznave ter osebe, ki je po mnenju tožeče stranke dejansko napisala odgovor na tožbo. Ker sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj bi moralo ugotoviti, ali je bila tožba ter sodba kakorkoli vročena tožencu. Slednje je pomembno bodisi zaradi presoje pravočasnosti predloga za obnovo postopka, kakor tudi zaradi presoje, ali je obnovitveni razlog sploh podan.

V pritožbi zoper sklep z dne 15.09.2006 pa tožena stranka navaja, da je tožeča stranka vložila v predmetni zadevi odgovor na pritožbo tožene stranke, ki jo je ta vložila zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo obnovo postopka in priglasila stroške. Skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o teh stroških odloča pritožbeno sodišče in ne sodišče prve stopnje. Poleg tega pa je sodišče tožencu priznalo 150 točk za pregled listin in sestavo vloge, ki pa je tožeča stranka ni prejela in se tako z njo ni mogla seznaniti. Pritožnica tudi opozarja, da je v predmetni zadevi sodišče dne 26.06.2006 izdalo sklep o obnovi postopka, zoper katerega se je pritožnica dne 14.07.2006 pritožila. Že iz tega razloga je očitno, da stroški, ki naj bi nastali po izdaji sklepa o obnovi postopka z dne 26.06.2006, niso stroški postopka na prvi stopnji.

Pritožbi tožene stranke sta utemeljeni le glede odločitve o stroških postopka.

Pritožba izrecno izpostavlja, da predlog za obnovo postopka ni pravočasen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi oprlo na določbo 2. odst. 396. čl. ZPP, ki določa, da začne 30-dnevni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka teči z dnem vročitve odločbe stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec sodbo na podlagi pripoznave prejel 28.08.2002, takrat, ko je pregledal spis (list. št. 13 spisa), kar pomeni, da je predlog za obnovo postopka, katerega je toženec vložil 02.09.2002 pravočasen. Tožena stranka v pritožbi ponavlja že tekom postopka zatrjevano dejstvo, da je toženec spis pregledal že 23.07.2002 in da je bil že takrat seznanjen z zadevo. To tudi po oceni pritožbenega sodišča ne drži, kajti iz listin, ki so v spisu (list. št. 10 spisa) izhaja, da je tega dne toženec le zaprosil za pregled in izdajo fotokopij, ne pa, da bi spis pregledal, kajti ta rubrika v prošnji ni izpolnjena tako, kot je to storjeno na listini z dne 28.08.2002 (list. št. 13 spisa). Razlaga, ki jo ponuja pritožba bi bila možna le v primeru, če bi bila tudi na listini z dne 23.07.2002 (list. št. 10 spisa) izpolnjena rubrika, da je bil spis pregledan, tako kot to izhaja iz listin na list. št. 13 z dne 28.08.2002. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je v predmetni zadevi podan razlog za obnovo iz 2. tč. 294. čl. ZPP, kajti sodba na podlagi pripoznave, opr. št. P1 z dne 28.10.1997 tožencu ni bila pravilno vročena. S pomočjo izvedenca grafologa B.P. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec ni podpisal povratnice na list. št. 4 spisa (prejem tožbe z dne 09.10.1997) in ne povratnice na list. št. 7 (prejem sodbe z dne 04.11.1997). Izvedenec je ugotovil, da je povratnico z dne 09.10.1997 podpisala toženčeva snaha M.B., povratnico z dne 04.11.1997 pa toženčeva vnukinja K.B. Pritožbene trditve, da je bil toženec na drugačen način seznanjen s tožbo in s sodbo so brez pravne podlage, kajti obnovitveni razlog iz 2. odst. 394. čl. ZPP je podan vselej, če osebna vročitev ni bila opravljena po določbah 140. in 141. čl. ZPP. Osebno vročitev pa ne morejo opraviti osebe, katerih pričevanje je predlagala tožena stranka. Odločitev sodišča prve stopnje glede dovolitve obnove postopka je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna, pač pa je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka, ki so nastali zaradi obnove postopka. Res je, da je toženec z obnovo postopka uspel, vendar pa s tem ni rečeno, da bo uspel v sporu, ko bo sodišče odločalo o tožbenem zahtevku in bo izdana končna odločba. Stroški postopka pa se odmerijo takrat, ko je znan uspeh celotnega postopka in ne zgolj parcialno, tako kot je naredilo sodišče prve stopnje. Obnova postopka je le vmesna faza, zato je sodišče prve stopnje preuranjeno te stroške odmerilo in jih naložilo v plačilo toženi stranki. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in sklep o stroških razveljavilo. O teh stroških bo sodišče prve stopnje odločalo s končno odločbo.

Napačen pa je tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 19.05.2006, ki se nanaša na stroške tožene stranke, ki jih je ta prijavila v odgovoru na pritožbo tožene stranke zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za obnovo. Gre za stroške pritožbenega postopka. O teh stroških pa odloča pritožbeno sodišče in ne sodišče prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter sklep o stroških razveljavilo. Ni pa teh stroškov pritožbeno sodišče priznalo, ker niso bili potrebni, saj tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni doprinesla ničesar k razjasnitvi zadeve.