Jedro

Fizična oseba ima v skladu s 24. členom ZKZ kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) prednost pred osebo, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot drug kmet).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Murska Sobota odobrila pravni posel za promet s kmetijskim zemljiščem parc. št. 403 v izmeri 1 ha 1 ar in 12 m2 k.o. … po sklenjeni kupni pogodbi z dne 10. 12. 2013 med A.A. kot prodajalcem in B.B. kot kupovalko za ceno 11.000,00 € (1. točka izreka). Hkrati je odločila, da se pravni posel za promet z istim kmetijskim zemljiščem s tožnikom kot kupcem ne odobri (2. točka izreka).

Iz obrazložitve izhaja, da je B.B. z vlogo z dne 27. 12. 2013 zaprosila pri UE Murska Sobota za odobritev pravnega posla za promet z zgoraj navedenim kmetijskim zemljiščem, vlogi pa je priložila pogodbo o sklenjenem pravnem poslu. Vlogo za odobritev pravnega posla je vložil tudi tožnik, ki pa ni priložil pogodbe. Oba postopka odobritve pravnega posla sta bila združena v en postopek.

Oba sprejemnika ponudbe, to je tako B.B. kot tožeča stranka, sta v zakonitem roku sprejela ponudbo za nakup navedene nepremičnine in oba podala vlogo za odobritev pravnega posla. Upravni organ je ugotovil, da je B.B. solastnica kmetijskih zemljišč parc. št. 374, 404/1, 404/2 in 404/3, vse k.o. …, ki vse mejijo na parc. št. 403 k.o. …, ki se prodaja.

Upravni organ je za oba sprejemnika ponudbe ugotovil, da izpolnjujeta pogoje iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ter drugega odstavka 111. člena ZKZ ter štejeta za kmeta - fizično osebo. Tožnik je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima izrisanih 30 GERK-ov v skupni površini 12,5317 ha. Je lastnik oziroma solastnik približno 6,7 ha kmetijskih zemljišč in gozdov. Z odločbo UE Murska Sobota z dne 11. 2. 2003 je bilo ugotovljeno, da šteje za kmeta fizično osebo. Iz izračuna bruto vrednosti kmetijske proizvodnje kmetijsko svetovalne službe z dne 23. 1. 2014 izhaja, da znaša vrednost kmetijske proizvodnje na tožnikovi kmetiji v letu 2012 39.300,00 €. Iz zbirne vloge obrazec D za leto 2012 je razvidno, da je njegova kmetija v omenjenem letu pridelovala koruzo na zemljišču skupne površine 5,3 ha, pšenico na zemljiščih skupne površine 4,1 ha, ječmen na zemljišču skupne površine 0,49 ha, oves na zemljiščih skupne površine 0,54 ha, oljno ogrščico na zemljiščih skupne površine 1,1 ha in trajno travinje na zemljiščih skupne površine 1,2 ha. Iz zbirne vloge obrazec B za leto 2012 je razvidno, da ima tožnikova kmetija na dan 1. 2. 2012 1 tele do šest mesecev, 9 mladih govedi od šest mesecev do enega leta, pet mladih govedi 1 do 2 leti, 14 govedi nad dve leti, 6 prašičev pitancev in 3 plemenske prašiče. Za B.B. je upravni organ ugotovil, da je namestnica nosilca kmetijskega gospodarstva, na katerem je izrisanih 10 GERK-ov v skupni površini 5,7571 ha. Iz lastninskega lista izhaja, da je tožnica solastnica približno 8 ha kmetijskih zemljišč in gozdov. Vse življenje je delala na kmetiji in ima od 15 leta starosti 58 let delovnih izkušenj pri delu na kmetiji. Izračun vrednosti kmetijske proizvodnje Kmetijsko svetovalne službe Murska Sobota z dne 22. 1. 2014 kaže, da znaša vrednost kmetijske proizvodnje na kmetiji B.B. v letu 2012 13.134,00 €. Iz dopisa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območne enote Murska Sobota z dne 10. 2. 2014 izhaja, da je B.B. v obdobju od 1. 1. 2012 do 30. 9. 2012 prejela državno pokojnino v skupnem znesku 1.651,86 €. Organ tako ugotavlja, da je dohodek, ki ga je prejela iz naslova pokojnine za leto 2012 bistveno nižji od dohodka, ki ga je pridobila iz opravljanja kmetijske dejavnosti. Iz zbirne vloge obrazec D za leto 2012 je razvidno, da je kmetija B.B. v tem letu pridelovala koruzo na zemljiščih skupne površine 2,3 ha, pšenico na zemljišču skupne površine 0,46 ha, ječmen na zemljiščih skupne površine 1 ha, tritikalo na zemljiščih skupne površine 0,56 ha in trajno travinje na zemljiščih skupne površine 1,24 ha. Iz zbirne vloge obrazec B za leto 2012 je razvidno, da je kmetija B.B. na dan 1. 2. 2012 imela 2 teleti do šest mesecev, 4 mlada goveda od 1 do 2 leti, 2 govedi nad 2 leti in 5 prašičev pitancev. Iz odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 25. 1. 2013 izhaja, da je kmetija B.B. v letu 2012 prejela 2.038,18 € subvencij.

Na podlagi zgoraj navedenega prvostopni organ zaključuje, da B.B. izpolnjuje pogoj iz 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ za nakup kmetijskega zemljišča, zato je odobril pravni posel po sklenjeni kupni pogodbi med prodajalcem in B.B. kot kupovalko, odobritev pravnega posla s tožnikom pa zavrnil. Takšno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Drugostopni organ ugotavlja, da daje zakon kmetu mejašu (2. točka prvega odstavka 24. člena ZKZ) prednost pred drugim kmetom po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Prvostopni organ je to ali zainteresirana kupca iz kmetijske dejavnosti pridobivata pomemben del dohodka v smislu 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ kot enega izmed kumulativno predpisanih pogojev, da bi se ju lahko štelo za kmeta fizično osebo, za uspelo kupovalko ugotovil na podlagi s strani njenega pooblaščenca na ustni obravnavi dne 6. 2. 2014 predloženega potrdila Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije, kmetijsko svetovalne službe z dne 22. 1. 2014, za tožnika pa na podlagi potrdila iste organizacije z dne 23. 1. 2014, ki ga je tožnik sam predložil ob isti priložnosti. Iz potrdil izhaja, da vrednost kmetijske proizvodnje na kmetiji B.B. v letu 2012 znaša 13.134,00 €, vrednost kmetijske proizvodnje na kmetije C.C. pa 39.300,00 €. Glede na to je prvostopni organ upoštevajoč določbo drugega odstavka 24. člena ZKZ in dejstvo, da 2/3 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za leto 2012 znašata 12.203,76 €, pravilno zaključil, da je pogoj pridobivanja pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti pri obeh izpolnjen. Očitek tožnika, da uspele kupovalke ni mogoče šteti za kmeta po 24. členu ZKZ, ker ima prenizke dohodke ni utemeljen. Kmetijsko gozdarska zbornica, kmetijski zavodi in kmetijsko svetovalne službe, ki delujejo v njenem okviru so pooblaščeni izdajati potrdila o vrednosti kmetijskih pridelkov na kmetiji, zato pritožbeni organ ne vidi razloga, da bi podvomil v pravilnost izračuna vrednosti kmetijske proizvodnje na kmetiji uspele kupovalke in ostale v njem vsebovane podatke.

Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da ne prvostopni in ne drugostopni organ nista neposredno ugotavljala ali B.B. izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZKZ, torej da vrednost kmetijske proizvodnje predstavlja pomemben del dohodka in znaša ali presega 2/3 povprečne plače na zaposlenega v letu 2012 (12.203,76 €), temveč je drugostopni upravni organ predmetne podatke za imenovano B.B. zgolj povzel iz potrdila Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije in kmetijsko svetovalne službe z dne 22. 1. 2014. Zatrjuje, da kmetijska svetovalna služba resničnosti podatkov, ki jih pridobi od kmetov ne preverja in vodi evidenco potrebnih podatkov, kakor jih posameznik sam prijavi kmetijsko svetovalni službi. Enako velja tudi za podatke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Po mnenju tožeče stranke podatki, kakor izhajajo iz potrdil Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko svetovalne službe niso odraz realnega stanja v smislu obsega obdelovalnih površin zasejanih poljščin, niti vzreje števila glav živine. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter odobri pravni posel za predmetno zemljišče med prodajalcem in tožečo stranko, odobritev pravnega posla med prodajalcem in B.B. pa zavrne, oziroma podredno, da zadevo vrne v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je bila vročena v odgovor tudi B.B. in A.A., ki nastopata v tem upravnem sporu kot prizadeti stranki v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in ki v odgovoru na tožbo predlagata, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je na prodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo.

Po 1. alinei 24. člena ZKZ je kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Za kmetijsko dejavnost se štejejo vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči, v gospodarskem letu pred uveljavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (drugi odstavek 24. člena ZKZ). V letu 2012 ta znesek znaša 12.203,76 €. Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo (šesti odstavek 24. člena ZKZ).

B.B. je uveljavljala predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj, tožnik je uveljavljal predkupno pravico kot drug kmet. Kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki je na prodaj, ima v skladu z zgoraj citiranimi zakonskimi določili 23. člena ZKZ prednost pred drugim kmetom in dejstvo, da je B.B. (so)lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče, ki je na prodaj, med strankami ni sporno. V predmetni zadevi pa tožnik osporava ugotovitev, da je B.B. kmet v smislu 24. člena ZKZ. Sodišče temu ne pritrjuje. Prvostopni organ je za oba zainteresirana kupca na isti način ugotavljal izpolnjevanje pogojev za status kmet po 24. členu ZKZ. Za oba je vpogledal v potrdilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kmetijsko gozdarskega zavoda, kmetijsko svetovalne službe o izračunu bruto vrednosti kmetijske proizvodnje ter obrazce B in D iz zbirne vloge za leto 2012, iz katerih je razviden obseg kmetijske pridelave v tem letu. Očitku tožeče stranke, da omenjeno potrdilo za ugotavljanje vrednosti kmetijskih pridelkov na kmetiji ni ustrezno, sodišče ne pritrjuje, razen tega pa je to potrdilo glede obsega kmetijske pridelave še dopolnjeno z obrazci B in D iz zbirne vloge za leto 2012. Po presoji sodišča sta imela upravna organa v izvedenem ugotovitvenem postopku dovolj podlage za zaključek, da je B.B. kmet v smislu določil ZKZ.

Glede na to, da je B.B. kmet – fizična oseba v skladu s 24. členom ZKZ, pa ima kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, prednost pred tožnikom, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot drug kmet. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.