Jedro

Če se opravlja gospodarska dejavnost brez obrtnega dovoljenja, izda tržni inšpektor odločbo o prepovedi dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo z dne 15.5.1992, s katero je tržni inšpektor tožnici prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti v lokalu "B.", ker za opravljanje takšne dejavnosti nima obrtnega dovoljenja. Po mnenju tožene stranke je odločba prve stopnje pravilna in zakonita ter temelji na 2. odstavku 4. člena zakona o tržni inšpekciji (Ur.l. SRS, št. 27/74). Ko zavrača pritožbene navedbe tožena stranka navaja podatke o poteku postopkov za izdajo obrtnega dovoljenja. Med drugim navaja, da tožnica tudi začasnega obrtnega dovoljenja nima, ker je bilo začasno obrtno dovoljenje na podlagi sodbe vrhovnega sodišča odpravljeno z odločbo Republiškega sekretariata za turizem in gostinstvo z dne 26.9.1991. V tožbi tožnica uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in navaja, da je bilo izdano stalno obrtno dovoljenje 11.7.1990. Čeprav je bilo na pritožbo zainteresirane stranke odpravljeno in zadeva vrnjena v ponovni postopek organu prve stopnje, ki je postopek prekinil do izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, meni, da bi morala tožena stranka upoštevati, da njena zahteva za izdajo obrtnega dovoljenja doslej ni bila zavrnjena. Ker je lokacijsko dovoljenje že dobila, je predlagala nadaljevanje postopka za izdajo obrtnega dovoljenja. Navaja, da v preurejenih prostorih dejansko v dobri veri že skoraj 4 leta opravlja dejavnost, ki je edini vir njene eksistence, problemi pa so nastali samo zaradi šikaniranja s strani soseda. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila fotokopije upravnih spisov, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Če se opravlja gospodarska dejavnost brez ustreznega dovoljenja, izda tržni inšpektor odločbo, s katero prepove tako dejavnost. To določbo vsebuje zakon o tržni inšpekciji (ZTI) v 2. odstavku 4. člena in na njej temelji izpodbijana odločba, ki ugotavlja, da tožnica opravlja brez obrtnega dovoljenja gostinsko dejavnost v preurejenih prostorih hiše. Da je tako dejansko stanje ob izdaji inšpekcijske odločbe prve stopnje obstajalo, v tem primeru niti sporno ni; tožnica mu ne oporeka, ampak se sklicuje na okoliščine, ki za odločbo, ki temelji na določbi 2. odstavka 4. člena zakona o tržni inšpekciji niso bistvene. Ni namreč bistveno, zakaj je bilo obrtno dovoljenje v pritožbenem postopku odpravljeno in da doslej zahteva za izdajo obrtnega dovoljenja ni bila zavrnjena; bistveno je, da ob izdaji inšpekcijskega ukrepa tožnica obrtnega dovoljenja ni imela, gostinsko dejavnost pa je opravljala. Na tako dejansko stanje je bila določba 2. odstavka 4. člena zakona o tržni inšpekciji pravilno uporabljena. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).