Jedro

Realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka ne predstavlja škode, ki je varovana z določbo 71. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba zoper sklep o ugovoru se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper dopolnilni sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 10.2.2005 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov z dne 25.10.2004 zoper sklep o izvršbi, opr. št. In 2004/00418, in kot prepozen zavrglo ugovor dolžnikov z dne 21.12.2004 zoper sklep o izvršbi, opr. št. In 2004/00418 (1. in

2. točka izreka). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da sta dolžnika dolžna povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini

35.750,00 SIT v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa dalje do plačila (3. točka izreka). Predlog upnika za povrnitev stroškov, ki presegajo v tč. 3. odmerjene stroške odgovora na ugovor, pa je zavrnilo in odločilo, da tožnika sama nosita svoje stroške postopka ugovora in predloga za odlog (4. in 5. točka izreka).

Z dopolnilnim sklepom z dne 25.10.2005 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2004/00418 z dne 10.2.2005, v izreku dopolni tako, da se doda 6. točka, ki se glasi: predlog dolžnikov za odlog izvršbe, opr. št. In 2004/00418, se zavrne.

Zoper sklep z dne 10.2.2005 in sicer zoper odločitev o ugovoru in predlogu za odlog izvršbe se dolžnika pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajata, da v izreku izpodbijanega sklepa ni odločitve o predlogu za odlog izvršbe. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora z dne 21.12.2004 pa je v nasprotju z določbo 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS št. 51/98-75/2002, v nadaljevanju ZIZ). Ugovor sta vložila dne 20.12.2004 in ne dne 21.12.2004, kot je navedeno v sklepu. Določba 56. člena ZIZ dopušča vložitev ugovora tudi po izteku roka, kolikor v njem uveljavlja novo dejstvo, ki se nanaša na terjatev in je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova. Dolžnika sta v svojem ugovoru točno navedla, katero je to dejstvo - pomanjkljiva aktivna legitimacija upnikov, ki izhaja iz listine, s katero dolžnika razpolagata šele od sredine meseca decembra 2004 dalje. Gre za to, da pravna prednica upnikov ni mogla podedovati premoženja oziroma stanovanja, ki je predmet te izvršbe. Listina je bila ugovoru priložena, prav tako pa tudi kopija predloga za obnovo postopka. Glede na določbo 56. člena ZIZ je treba ugovor šteti kot pravočasen. Nadalje v izreku izpodbijanega sklepa ni odločitve o predlogu za odlog izvršbe, je pa sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi tega predloga v izpodbijanem sklepu obrazložilo. V tem delu torej gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Glede zavrnitve njunega predloga za odlog izvršbe pa navajata, da sta izkazala nenadomestljivo škodo. Dokler škoda ne nastopi, je ni mogoče točno opredeliti. Njen obseg bo znan šele ob realizaciji izvršbe. Škoda, ki naj bi jo utrpeli upniki, pa je hipotetična in glede na to, da v spornem stanovanju nikoli niso stanovali, nikakršna. Upniki bodo zaradi izvedenih adaptacij kvečjemu obogateni. Posebej pa dolžnika opozarjata, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi, ki se vodi pod opr. št. P 3328/2002-III sklenilo, da bo postopek prekinilo do rešitve predloga za obnovo postopka v zadevi opr. št. III P 892/98. Sodišče prve stopnje tudi ni poslalo upnikom v odgovor njunega predloga za odlog izvršbe in ugovora z dne 20.12.2004. Nadalje pa opozarjata tudi na upravni postopek, ki zadeva vrnitev sporne nepremičnine, v katerem sta vložila izredno pravno sredstvo.

Pritožbo zoper dopolnilni sklep pa sta dolžnika vložila zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navajata, da izpodbijani sklep ni obrazložen. Odločitev sodišča prve stopnje tudi ni skladna z določili ZPP, na katere se v razlogih sklepa sklicuje sodišče prve stopnje. Le-to ni obrazložilo, zakaj je izpadel del izreka. Vzrok za to je lahko napaka ali pa pisna pomota. Če gre za napako, lahko sodišče to napako odpravi samo v ponovljenem postopku. Kolikor pa gre za pisno pomoto, pa se ta lahko odpravi s popravnim sklepom. V konkretnem primeru pa ni mogoče govoriti o pisni napaki, temveč gre za absolutno bistveno kršitev postopka, ker je sodišče prve stopnje izdalo sklep brez ustrezne obrazložitve. Odločitve sodišča prve stopnje tudi ni mogoče preizkusiti. Iz previdnosti pa dolžnika dodatno obrazlagata svoje stališče glede odločitve o predlogu za odlog izvršbe. Nedvomno je aktivna legitimacija upnikov sporna, opozoriti pa je treba še na ostala pravna sredstva, ki sta jih vložila v drugih postopkih, ki pa so s predmetnim povezani. Posebej pa poudarjata, da bi izselitev na cesto ob upoštevanju vseh njunih investicij v stanovanje, pomenila pravo ekonomsko katastrofo.

Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi s pritožbo zoper sklep o ugovoru: Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora z dne 21.12.2004 je pravilna. Kot izhaja iz sklepu priložene poštne ovojnice, sta ta ugovor dolžnika vložila dne 21.12.2004, in ne dne 20.12.2004, kot zatrjujeta v pritožbi. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje ugovor z dne 21.12.2004 obravnavati kot ugovor po izteku roka, pa je treba opozoriti na zakonske določbe, ki urejajo vložitev takšnega ugovora in določajo, kdaj gre za ugovor po izteku roka. Tako ZIZ v 1. odstavku 56. člena določa, da lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V skladu z 2. odstavkom istega člena pa mora dolžnik v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

V skladu s citiranimi zakonskimi določili mora dolžnik ob vložitvi ugovora zatrjevati in izkazati, da so podani vsi navedeni zakonski pogoji za vložitev ugovora po izteku roka. V konkretnem primeru pa dolžnika v svojem ugovoru z dne 21.12.2004 nista niti zatrjevala (niti izkazovala), da uveljavljata novo dejstvo, ki je nastopilo šele po izvršljivosti sodne odločbe in da ga brez svoje krivde nista mogla uveljavljati že v prejšnjem (rednem) ugovoru. Da uveljavljata novo dejstvo, ki temelji na listini, ki sta jo uspela pridobiti šele po izteku ugovornega roka (konkretno sredi meseca decembra 2004), sta dolžnika začela zatrjevati šele v pritožbi, kar pa je glede na določbo 1. odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ prepozno. V skladu s citirano zakonsko določbo se lahko nova dejstva v pritožbi uveljavljajo le pod pogojem, da jih stranka brez svoje krivde ni mogla navajati že v postopku na prvi stopnji. Če navedeni pogoj ni izkazan, novih dejstev ni mogoče upoštevati. Ker torej dolžnika v ugovoru z dne 21.12.2004 nista niti zatrjevala niti izkazovala zakonskih pogojev za vložitev ugovora po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ, sodišče prve stopnje tega ugovora tudi ni moglo obravnavati kot ugovor po izteku roka. Sodiše prve stopnje je zato po ugotovitvi, da je ta ugovor vložen po izteku ugovornega roka, pravilno ravnalo v skladu z določbo 3. odstavka 58. člena ZIZ in ugovor z dne 21.12.2004 kot prepozen zavrglo. Ob navedenem pa je treba samo še dodati, da tudi pomanjkljiva aktivna legitimacija, na katero dolžnika opozarjata v pritožbi, ne predstavlja novega dejstva v smislu 1. odstavka 56. člena ZIZ. Ugovor po izteku roka se praviloma vlaga zaradi tako imenovanih pravih opozicijskih ugovornih razlogov (8., 9. in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

Razlogi, ki sta jih dolžnika uveljavljala v ugovoru in jih ponavljata v pritožbi, pa pomenijo izpodbijanje pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče predmetna izvršba. V izvršilnem postopku pa se pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova ne more več preizkušati, zato lahko dolžnik tovrstne ugovore uveljavlja edinole le v postopku, iz katerega izvršilni naslov izvira, v izvršilnem postopku pa, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji iz 71. člena ZIZ, predlaga odlog izvršbe.

V obravnavanem primeru sta dolžnika tudi predlagala odlog izvršbe zaradi vložitve izrednega pravnega sredstva, vendar pa je treba v skladu z 71. členom ZIZ izkazati za verjetno tudi, da bi dolžnika s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo škodo in da je ta večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Za odlog izvršbe morata biti namreč kumulativno izpolnjena oba zakonska pogoja.

Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da nastanka takšne škode, kot jo predvideva citirana zakonska določba, nista uspela dokazati.

Dolžnika sta sicer zatrjevala, da jima bo z izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, z ničemer pa nista izkazala, da je škoda, ki naj bi jima nastala, večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Dejstva, ki jih v tej zvezi navajata v pritožbi, pa bi morala uveljavljati že v postopku na prvi stopnji. Ker nista izkazala, da tega nista mogla storiti brez svoje krivde, gre za neupoštevne pritožbene novote v smislu 1. odstavka 337. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Poleg tega pa je treba pritrditi tudi stališču sodišča prve stopnje, da škoda, ki jo uveljavljata dolžnika, ne predstavlja tiste škode, ki je glede na citirana zakonska določila predvidena za odlog izvršbe. Škoda, ki jo navajata dolžnika, je logična posledica realizacije izvršbe in vselej nastane z izvršbo že zaradi njene oprave. Realizacija izvršbe pa sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka ne predstavlja škode, ki je varovana z določbo 71. člena ZIZ. Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrnilo predlog dolžnikov za odlog izvršbe, ker niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji za odlog izvršbe.

V zvezi s pritožbenimi trditvami, ki zadevajo vročitev predloga za odlog z dne 21.12.2004 upniku, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje dolžnikovega predloga za odlog izvršbe upniku res ni vročalo v odgovor, vendar pa gre v tem primeru kvečjemu za procesno kršitev, ki bi bila glede na določbo 3. odstavka 71. člena ZIZ lahko v škodo upniku, ne pa dolžniku, zato se slednji nanjo ne more sklicevati. Glede na to, da je sodišče prve stopnje predlog za odlog izvršbe zavrnilo, pa ta kršitev tudi (z vidika upnika) ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Kar se tiče vročitve ugovora z dne 21.12.2004, pa je treba opozoriti na določbo 57. člena ZIZ, v skladu s katero je dolžno sodišče prve stopnje upniku vročati v odgovor samo izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora.

Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe v zvezi z odločitvijo o predlogu za odlog izvršbe, ki je pomotoma izpadla iz izreka izpodbijanega sklepa. Ta pomanjkljivost namreč ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa, kot to zmotno meni pritožba, temveč je takšne pomote oziroma pomanjkljivosti glede oblike mogoče odpraviti s popravnim sklepom v smislu 1. odstavka 328. člena ZPP, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo s sklepom z dne 25.10.2005, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Ker dolžnika drugih pritožbenih razlogov ne uveljavljata, je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo le še glede uradno upoštevnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz omenjene zakonske določbe ni našlo, sodišče prve stopnje pa je tudi v preostalem delu materialno pravo pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe zoper dopolnilni sklep: Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenim stališčem, da v obravnavanem primeru glede na razloge za izdajo izpodbijanega sklepa ne gre za dopolnilni sklep v smislu 325. člena ZPP. Ker je bilo ugotovljeno, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10.2.2005 odločalo tudi o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe, vendar pa je odločitev o zavrnitvi tega predloga pomotoma izpadla iz izreka, je to pomoto oziroma oblikovno pomanjkljivost mogoče odpraviti z ustreznim popravnim sklepom v skladu s 1. odstavkom 328. člena ZPP. Čeprav je izpodbijani sklep pomotoma naslovljen kot dopolnilni, pa iz obrazložitve tega sklepa jasno izhaja, da je bil sklep z dne

25.10.2005 izdan prav iz navedenega razloga in da dejansko predstavlja popravni sklep v smislu 325. člena ZPP. Razlogi za izdajo tega sklepa so zato pravilni in popolni, drugačno poimenovanje sklepa pa ne predstavlja nobene kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sklep sodišča prve stopnje je tako pravilen, drugačne pritožbene očitke dolžnikov pa je treba zavrniti kot neutemeljene.

Ostale pritožbene navedbe glede aktivne legitimacije in vloženih pravnih sredstev za odločitev v tem primeru niso pomembne, obstoj pogojev za odlog izvršbe pa je pritožbeno sodišče presojalo ob obravnavanju pritožbe zoper sklep o ugovoru, s katerim je sodišče prve stopnje odločalo tudi o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe.

Ker pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso podani, prav tako pa tudi ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo dolžnikov zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).