Jedro

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zdravljenje poteka po strokovnih smernicah, vendar zaradi kronificirane bolezni in posledičnega vztrajanja akutnega poslabšanja medikamentozna terapija še ni dala rezultatov, zato je nujno podaljšanje zdravljenja na zaprtem oddelku, saj nasprotni udeleženec zdravljenje odklanja (govori, da je zdrav in da mu v bolnišnici dajejo droge, s čimer misli na zdravila - to je izjavil tudi na razgovoru s sodnico). Tako je evidentno, da ambulantno zdravljenje ne bi bilo uspešno, saj nasprotni udeleženec odklanja diagnostične postopke v bolnišnici, zato je še toliko manj verjetno, da bi sodeloval pri ambulantnem zdravljenju.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.A. A. je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 834/2024 z dne 2. 8. 2024 pridržan na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v B. do vključno 2. 9. 2024.

2.Zoper navedeni sklep sta se pritožila tako pridržana oseba kot njegova najbližja oseba - mati C. A. Pritožbi sta bili zavrnjeni s sklepom naslovnega sodišča I Cp 1328/2024 z dne 12. 8. 2024.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje A. A. pridržalo na zdravljenju na varovanem oddelku Psihiatrične klinike B. še najdlje do 28. 9. 2024. Kot bistveno je ugotovilo, da zdravljenje še ni pokazalo učinka, zaradi negativizma in zavračanja s strani nasprotnega udeleženca pa tudi ni bilo mogoče opraviti klinično psihološkega pregleda, ki je nujen za diagnostiko.

4.Zoper sklep se pritožujeta nasprotni udeleženec in najbližja oseba.

5.Nasprotni udeleženec med drugim navaja, da ni zakonitega razloga za pridržanje na zaprtem oddelku, saj ne ogroža sebe in okolice. Dogodek pri gasilnem domu ni pomenil nobenega ogrožanja drugih, saj z otroki ni govoril niti ni bil do njih nasilen. Pridržanje ne more biti avtomatično oziroma upravičeno zaradi nadaljnje diagnostike, ker se ta lahko opravi ambulantno. Sodišče ni ugotovilo, da bi pridržana oseba ogrožala svoje življenje ali življenje ali zdravje drugih.

6.Najbližja oseba C. A. v pritožbi med drugim navaja, da je njenemu sinu dne 2. 9. 2024 potekel rok pridržanja, zato ga je treba odpustiti.

7.Pritožbi nista utemeljeni.

8.Zakon o duševnem zdravju - ZDZdr v 39. členu določa pogoje za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve. Pogoji so trije in morajo biti izpolnjeni kumulativno: 1) da oseba ogroža svoje ali tuje življenje ali zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo; 2) da je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s prisilnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pri nasprotnem udeležencu podani vsi navedeni pogoji.

9.Sodišče prve stopnje je v postopku, v katerem je zaslišalo pridržano osebo, lečečega zdravnika dr. D. D., vpogledalo medicinsko dokumentacijo in pridobilo izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke dr. E. E., ugotovilo, da je pridržani še vedno izrazito paranoiden in obramben, na vprašanja ne odgovarja oziroma odgovarja s protivprašanji in zavrača klinično psihološki pregled, s katerim bi se bolj natančno opredelila njegova psihopatologija, s čimer se onemogoča diagnostika. Zaradi slabega sodelovanja in paranoidne drže je tudi onemogočeno sledenje odzivov na zdravila, ki jih sicer pacient prejema po strokovnih smernicah. Izvedenka je ugotovila, da zaradi odklanjanja diagnostike akutna psihotična motnja še ni vzročno opredeljena, ta motnja pa je tudi že povzročila pri pridržani osebi pomemben funkcionalni upad, kar je potrdila tudi mati v razgovoru z zdravnico, saj je povedala, da brez nje sin ne bi funkcioniral v vsakodnevnem življenju. Izvedenka je podala mnenje, da nezdravljena duševna bolezen hudo ogroža zdravje nasprotnega udeleženca, saj se bolezen kronificira in v možganih povzroči nepovratne strukturne spremembe, ki osebo invalidizirajo in povzročijo sekundarni kognitivni vpad. Če bolezen ni zdravljena, še vedno obstaja nevarnost ogrožanja drugih, saj je bil nasprotni udeleženec pod vplivom bolezenskih simptomov v preteklosti že psihično in fizično nasilen do mame, kar bi se lahko stopnjevalo in pripeljalo do hujših telesnih poškodb. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba konkretizirano ne izpodbija.

10.Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso utemeljene pritožbene navedbe pridržane osebe, da ni zakonitega razloga za pridržanje in da ne obstaja element ogrožanja pritožnika ali okolice, saj je sodišče v izvedenem dokaznem postopku, tudi s pomočjo izvedenke, ugotovilo nasprotno. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z dogodkom pri gasilskem domu, ko je nasprotni udeleženec brez dovoljenja snemal tuje otroke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bili zaradi snemanja otroci v hudi psihološki stiski, kar bi lahko vodilo do psihološke travme in dolgotrajnih posledic, poleg tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da snemanje otrok niti ni bil glavni razlog za pridržanje, temveč sta bila glavna razloga možnost fizičnega ogrožanja druge osebe - matere in ogrožanje zdravja samega nasprotnega udeleženca, saj nezdravljena duševna bolezen vodi v kronifikacijo in nepovratne strukturne spremembe v možganih, ki porazno vplivajo na življenje in funkcioniranje posameznika. Tudi teh zaključkov sodišča prve stopnje, temelječih na ugotovitvah strokovnjakinje - izvedenke, pritožba konkretizirano ne izpodbija; z golim ponavljanjem, da ni ogrožal nikogar, pritožnik ne more uspeti.

11.Ne držijo pritožbene navedbe, da je bilo zadržanje avtomatično, saj je sodišče tudi pri odločanju o podaljšanju pridržanja izpeljalo celovit dokazni postopek, ugotovilo vsa relevantna dejstva in jih v sklepu ustrezno obrazložilo. Dejstvo je, da diagnostika in zdravljenje nasprotnega udeleženca še nista zaključena, tudi zaradi njegovega odklanjanja sodelovanja pri klinično psihološkem pregledu in testiranju, torej še vedno ni odstranjen vzrok, zaradi katerega pri nasprotnem udeležencu obstaja nevarnost, da bo ogrožal življenje ali zdravje sebe ali drugih (matere). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zdravljenje poteka po strokovnih smernicah, vendar zaradi kronificirane bolezni in posledičnega vztrajanja akutnega poslabšanja medikamentozna terapija še ni dala rezultatov, zato je nujno podaljšanje zdravljenja na zaprtem oddelku, saj nasprotni udeleženec zdravljenje odklanja (govori, da je zdrav in da mu v bolnišnici dajejo droge, s čimer misli na zdravila - to je izjavil tudi na razgovoru s sodnico). Tako je evidentno, da ambulantno zdravljenje ne bi bilo uspešno, saj nasprotni udeleženec odklanja diagnostične postopke v bolnišnici, zato je še toliko manj verjetno, da bi sodeloval pri ambulantnem zdravljenju.

12.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe najbližje osebe C. A., da je rok pridržanja že potekel, saj je sodišče sklep o podaljšanju izdalo dne 28. 8. 2024, to je še pred potekom roka pridržanja, ki je bil določen v prejšnjem sklepu (do 2. 9. 2024).

13.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo pravilno odločitev. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Zveza:

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.