Jedro

Po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije je podaljšanje le-te sicer mogoče, vendar se lahko podaljša le celotna obveznost, kot izhaja to iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.

Glede na to, da se operacija iz 23. člena Uredbe KOPOP obravnava kot celota in je mogoče le podaljšanje celotne obveznosti, to pomeni, da kolikor nastopi nepravilnost znotraj posamezne (četudi izbirne) zahteve znotraj operacije, se plačilo operacije v celoti zavrne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila tožnikove zahtevke KOPOP, in sicer naslednje: POZ_KOL-petletni kolobar, POZ_KOL - petletni kolobar_praha, POZ_KONZ - konzervirajoča obdelava tal, POZ_MEHZ - uporaba zastirk in mehansko zatiranje plevelov, POZ_NMIN - Nmin analiza, POZ_NMIN - Nmin analiza_praha, POZ_NMIN - VVO - Nmin analiza na sloju VVO-I in POZ_ZEL - ozelenitev njivskih površin.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bilo po oddaji zbirne vloge za leto 2020 z upravnim pregledom oziroma pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je bilo pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti zmanjšanje obsega vstopne površine večje od 10 %, zato se v skladu s četrtim in osmim odstavkom 11. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba KOPOP) plačilo operacije POZ ne dodeli. S pregledom na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je ugotovljena površina kmetijske parcele manjša od prijavljene, zato se razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino za posamezno skupino kmetijskih rastlin v zahtevkih KOPOP na podlagi 156. člena Uredbe KOPOP v zvezi s četrtim odstavkom 26. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 (v nadaljevanju Uredba) in prvim odstavkom 19. člena Uredbe 640/2014/EU obravnava kot čezmerna prijava površine. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID X.

3.Tožeča stranka je zoper to odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z v uvodu navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopne odločbe izhaja, da je tožeča stranka v podukrepe KOPOP vstopila v letu 2015, in sicer za POZ_KOL na 54,40 ha, POZ_NMIN na 54,40 ha, POZ_MEHZ na 27, 76 ha, POZ_KONZ na 22,89 ha in POZ_ZEL na 24,04 ha. Z letom 2020 je svojo obveznost za operacijo POZ podaljšala. V okviru zbirne vloge je tožeča stranka podala tudi zmanjšanje KOPOP obveznosti na GERK-u X. na 0,24 ha za POZ_KOL in POZ_NMIN, na GERK-u Y. na 0,27 ha pa za ukrepe POZ_KOL, POZ_NMIN in POZ_MEHZ. Kot razlog je navedla "opustil površino".

4.Iz dokumentacije v konkretni zadevi je razvidno, da se je na kmetijskem gospodarstvu tožnika dne 7. 5. 2020 pričela kontrola z daljinskim zaznavanjem. O tem je bil sestavljen zapisnik z dne 30. 9. 2020. Pri kontroli je bila za GERK X. s prijavljeno površino 5,33 ha in vrsto KMRS 809 - ječmen ugotovljena površina 3,09 ha, na 2,24 ha pa je bila ugotovljena nedefinirana kmetijska rastlina 999, pri čemer je kot vrsta rabe delno 1610 na 0,14 ha in delno 9999 na 2,10 ha. Tožnik je izjavil, da je površina 0,14 ha planirana, da se bo uporabljala kot njiva. Na delu 2,10 ha pa je izjavil, da je bila površina v celoti zasejana z ječmenom. Ječmen je bil požet 19. 6. pred začetkom gradbenih del. Na podlagi navedenega je prvostopni organ zaključil, da je tožnik na spornem GERK-u X. uveljavljal zahtevek za operacijo POZ_MEHZ za kmetijsko rastlino 809 in vrsto rabe 1100 - njiva, čeprav je bilo s kontrolnim pregledom ugotovljeno, da površina 2,24 ha ne izpolnjuje pogojev, saj ugotovljena raba 1610 ali 9999 predstavlja neupravičeno površino.

5.Drugostopni organ ugotavlja, da dejansko stanje v konkretnem primeru ni sporno, saj tožnik priznava, da je bila na površini GERK X. ugotovljena nekmetijska raba, glede katere pojasnjuje, da je lastnik predčasno pričel z deli in sam na to ni mogel vplivati. V skladu z določilom 32. člena Uredbe KOPOP se v okviru zahteve POZ_MEHZ v glavnih posevkih tla prekrivajo z zastirkami oziroma izvaja mehansko zatiranje plevelov, pri čemer uporaba herbicidov v tekočem letu ni dovoljena (prvi odstavek). Mehansko zatiranje plevelov se izvede najpozneje do 25. oktobra tekočega leta (drugi odstavek). Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_MEHZ se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

6.V skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe KOPOP obveznost izvajanja ukrepa traja celotno koledarsko leto. Izjeme so le pri zahtevah "ozelenitev njivskih površin", "kompostiranje rastlinskih odpadkov po obiranju hmelja", "pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino", "za GERK-e, ki so večji od 1 ha v tekočem letu na travniku površina strnjenjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnik" in "za GERK-e velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površine strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto znaša 5 do 10 % površine travnika."

7.Drugostopni organ ne sledi navedbam tožnika, da je s setvijo ječmena zadostil pogojem, saj je iz Uredbe KOPOP razvidno, da se obveznost nanaša na celotno koledarsko leto. Kontrola z daljinskim zaznavanjem je že v mesecu juliju ugotovila odstopanje, česar pa ne zanika niti tožnik, saj navaja, da je do začetka gradbenih del prišlo že 1. 7. 2020. Uredba KOPOP v 11. členu ureja, da je odstopanje od obveznosti izvajanja ukrepa dovoljeno le v tam naštetih primerih, med katerimi je tudi višja sila. Upravičenec primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz 2. člena Uredbe 1306/2013/EU, uredbe, ki ureja ukrepe KOPOP, EK in OMD, ali uredbe, ki ureja ukrep dobrobit živali, v 15 delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, posreduje Agenciji na obrazcu "sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin" ter priloži ustrezna dokazila. Tako sporočeno višjo silo ali izjemne okoliščine Agencija obravnava v skladu s 4. členom Uredbe 640/2014/EU in jo smiselno uporabi tudi v primerih neizpolnjevanja pravil navzkrižne skladnosti.

8.Drugostopni organ ugotavlja, da iz dokumentacije ni razvidno, da bi tožnik uveljavljal višjo silo ali izjemne okoliščine. Prav tako ni podal umika vloge v delu zahtevka, za katerega ni mogel izpolniti celotne obveznosti. Glede na to je ugotovitev prvostopnega organa, da je tožnik prijavil večjo površino, kot pa je upravičen do izplačila, utemeljena. Prvostopni organ je glede na ugotovitve kontrolnega pregleda utemeljeno zaključil, da gre v primeru neupravičene površine za čezmerno prijavo, saj je tožnik v zahtevku uveljavljal večjo površino, kot je bila ugotovljena s kontrolnim pregledom. Pritožnik je na zahtevi POZ_MEHZ tako imel čezmerno prijavo (na 2,24 ha), posledično je ugotovljena površina zahteve POZ_MEHZ (ugotovljena površina v letu 2020 znaša 24,90 ha) več kot 10 % manjša od še dovoljene površine 10 % zmanjšanja. Tožnik bi lahko površine zmanjšal na največ 24,98 ha. Tožnik je namreč v letu 2015 vstopil s površino 27,76 ha, katero pa bi lahko zmanjšal za največ 10 % oziroma za 2,776 ha. Zaradi navedenega odstopanja pri zahtevku POZ_MEHZ podaljšanje operacije POZ za leto 2020, ni bilo mogoče. V skladu s četrtim odstavkom 11. člena Uredbe KOPOP, je namreč mogoče podaljšati le celotno obveznost posamezne operacije. Ker tožnik ni izpolnil celotne obveznosti z zahtevo POZ_MEHZ oziroma je površine znotraj te zahteve zmanjšal za več kot 10 %, in s tem kršil dovoljeno odstopanje, se zavrne celotna operacija POZ.

9.Tožnik je zoper zgoraj navedeno odločitev vložil tožbo v upravnem sporu, zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v ukrepe KOPOP vstopil v letu 2015, v letu 2020 pa je svojo obveznost podaljšal za operacijo POZ in zatrjuje, da je v celoti izpolnil vse obveznosti, ki so določene v Uredbi KOPOP. Ugotovljena nepravilnost se nanaša na GERK X., v zvezi s tem pa je tožnik že v fazi pregleda na kraju samem opozoril, da je bila celotna površina zasejana z ječmenom, ki je bil požet 19. 6. 2020. To pomeni, da je bil ječmen kot glavna kultura na spornem GERK-u prisoten od jeseni 2019 do njegovega spravila 19. 6. 2020, ko so ga posilirali za krmo krav moznic. Mehansko zatiranje plevela je bilo na celotnem GERK-u opravljeno 10. 3. 2020. Glede na navedeno je bil v času nastanka satelitskih posnetkov dne 1. 7. 2020 ječmen že pospravljen, v času prvih posnetkov dne 7. 5. 2020, pa je bil ječmen na spornem GERK-u.

10.V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da gre pri tem GERK-u za površino, ki jo je imel v zakupu. Kljub njegovi posebni skrbnosti, da površine kmetijsko gospodarstvo ne izgubi, je obdobje posebnih razmer v času korona epidemije povzročilo, da je zakupodajalec predčasno pristopil k začetku gradnje in je tako do začetka gradnje prišlo že 1. 7. 2020. Kljub dogovoru med njim in zakupodajalcem, so posebne razmere zaradi COVID obdobja povzročile časovne premike načrtov glede začetka gradbenih del, kar meni, da bi moral organ upoštevati.

11.Glede argumenta tožene stranke, da obveznost izvajanja ukrepa KOPOP traja celotno koledarsko leto, pojasnjuje, da to ne more vzdržati, saj bi to pomenilo, da bi vlagatelji morali imeti posamezno kulturo prisotno celo leto. Naravna zakonitost posamezne kulture pa je, da v določenem delu leta postane zrela in primerna za krmo oziroma hrano. S tem, ko je imel ječmen na spornem GERK-u prisoten celo rastno dobo, je v celoti izpolnil obveznost in namen ukrepa KOPOP, to je operacije POZ.

12.V zvezi z operacijo POZ_MEHZ je pravzaprav prišlo do dvojne kazni za enako ugotovljeno dejansko stanje. Ker je bila na spornem GERK-u ugotovljena nekmetijska raba, je upravni organ ugotovil čezmerno prijavo za celotno operacijo POZ in potem še dodatno za podoperacijo POZ_MEHZ. Kolikor bi se ugotovljeno dejansko stanje upoštevalo zgolj na celotni operaciji POZ, bi vlagatelj prejel sredstva zaradi nadstandardnega kmetovanja, ki je prijazno okolju. Tako dvojno kaznovanje ni skladno z materialnimi predpisi konkretnega področja, zato tožnik zatrjuje, da je dodatno ugotavljanje čezmerne prijave POZ_MEHZ izvedeno nezakonito. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter v svoji odločitvi ugotovi, da tožniku pripadajo plačila za ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila za leto 2020 oziroma podredno, da zadevo z istim napotilom vrne pristojnemu organu v nov postopek.

13.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je drugostopni organ v svoji odločbi odgovoril na vse pritožbene navedbe. Tako je pojasnil, da bi moral tožnik uveljavljati višjo silo po postopku, ki je za to predviden v Uredbi v 29. členu, česar pa tožnik ni storil, zato se neutemeljeno sklicuje na obstoj epidemije. Pojasnjuje, da zavrnitev operacije POZ temelji na četrtem odstavku 11. člena Uredbe KOPOP, ki določa pogoje za podaljšanje obveznosti operacij. Navedena določba predstavlja pogoj, ki pa ga tožeča stranka v letu 2020 ni izpolnila, saj je pri zahtevi POZ_MEHZ kršila pogoje, zaradi česar je bila celotna zahteva zavrnjena. Posledično pa je bila zavrnjena tudi operacija, katere del je konkretna zahteva. Skladno s 23. členom Uredbe KOPOP se ukrep KOPOP izvaja v okviru operacij, ki vključujejo obvezne oziroma izbirne zahteve. V okviru teh operacij mora upravičenec poleg izpolnjevanja splošnih pogoje izvajati vse obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev v okviru posamezne operacije POZ.

14.Tožba ni utemeljena.

15.V zadevi je bil dne 4. 4. 2024 opravljen narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (drugi odstavek 58. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine in zaslišalo tožnika.

16.Tožnik je zaslišan kot stranka povedal, da je v bistvu vse obveznosti, ki jih je imel, izvedel. Ječmen je posejal, požel in izvedel mehansko zatiranje plevela. Meni, da gledano kot celota, zmanjšanje površin ni bilo večje od 10 %, je pa res, da je bilo to zmanjšanje večje od 10 % po POZ_MEHZ. Glede tega so si Uredbo tolmačili tako, da so gledali vstopno površino osnovnih hektarjev za POZ. Kljub temu se mu zdi to neizplačilo oziroma kazen nesorazmerna, zato ker so osnovno POZ zagotovili, POZ_MEHZ pa je samo podukrep.

17.Iz podatkov zadeve izhaja, da je tožnik dne 11. 6. 2020 vložil zbirno vlogo za leto 2020, v kateri uveljavlja zahtevke KOPOP. Te določa Uredba KOPOP, ki ureja ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za ohranjanje in izboljševanje ekosistemov ter blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. S tem se izvajajo predpisi Evropske unije, ki urejajo to področje (1. člen Uredbe KOPOP).

18.Ukrep KOPOP se izvaja v okviru operacij, ki vključujejo obvezne oziroma izbirne ukrepe. Operacije so določene v drugem odstavku 23. člena Uredbe KOPOP.

19.Tožnik se je prijavil za operacijo v okviru ukrepov KOPOP "poljedelstvo in zelenjadarstvo" iz 1. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe KOPOP. Obvezni in izbirne zahteve v okviru operacije "poljedelstvo in zelenjadarstvo" določa 25. člen Uredbe KOPOP. Obvezni zahtevi sta POZ_KOL (petletni kolobar) in POZ_NMIN (Nmin analiza), tožnik pa je vstopil še v izvajanje izbirnih zahtev POZ_KONZ, POZ_MEHZ in POZ_ZEL.

20.V zadevi ni sporno, da je tožnik v predmetne ukrepe vstopil v letu 2015, v letu 2020 pa je želel svoj status podaljšati. Glede podaljšanja operacije Uredba KOPOP v četrtem odstavku 11. člena določa, da je to po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe mogoče, pri čemer se lahko podaljša le celotna obveznost, sicer se podaljšanje obveznosti zavrne. Pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe je lahko ugotovljena površina od vstopne površine te obveznosti zmanjšana za največ 10 %, sicer se plačilo operacije zavrne (osmi odstavek 11. člena Uredbe KOPOP).

21.Dejstvo, da je prišlo v juliju 2020 do zmanjšanja površine in obseg le-te znotraj operacije "poljedelstvo in zelenjadarstvo" pri izbirni zahtevi POZ_MEHZ, ko se je na tem zemljišču začelo z gradnjo, med strankama ni sporno. Tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje s stališčem, da je bila celotna površina zasejana z ječmenom, ki je bil požet 19. 6. 2020, torej celo rastno dobo, s tem pa je v celoti izpolnil obveznost in namen ukrepa KOPOP ter da je zavrnitev zahtevkov KOPOP v celoti nesorazmeren ukrep. Razen tega še pojasnjuje, da je imel predmetno zemljišče v zakupu, zakupodajalec pa je v času razglašene epidemije in teh posebnih razmer predčasno pristopil k začetku gradnje. Meni, da bi organ moral to pri odločitvi upoštevati.

22.Sodišče ugotavlja da, glede na zgoraj citirane določbe četrtega in enajstega odstavka 11. člena Uredbe KOPOP tožnikovim ugovorom ni mogoče pritrditi. Po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije (v konkretnem primeru operacije "poljedelstvo in zelenjadarstvo" - 1. točka drugega odstavka 23. člena Uredbe KOPOP) je podaljšanje le-te sicer mogoče, vendar se lahko podaljša le celotna obveznost, kot izhaja iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena Uredbe KOPOP. V konkretni zadevi je pri tem relevantna še določba osmega odstavka tega člena, ki določa, da je lahko ugotovljena površina od vstopne površine obveznosti zmanjšana za največ deset odstotkov, sicer se plačilo operacije zavrne. Glede na to, da se operacija iz 23. člena Uredbe KOPOP obravnava kot celota in je mogoče le podaljšanje celotne obveznost, to pomeni, da kolikor nastopi nepravilnost znotraj posamezne (četudi izbirne) zahteve znotraj operacije (v konkretnem primeru, da je ugotovljena površina od vstopne površine zmanjšana za več kot deset odstotkov pri zahtevi POZ_MEHZ), se plačilo operacije, v konkretnem primeru operacije POZ-poljedelstvo in zelenjadarstvo, v celoti zavrne.

23.V konkretnem primeru je prišlo do zmanjšanja površine na GERKU ..., na površini kjer je tožnik uveljavljal zahtevek za operacijo POZ_MEHZ. Sam obseg zmanjšanja med strankama ni sporen, tožnik pa meni, da je svojo obveznost izpolnil s tem, ko je na tem zemljišču posejal ječmen, ki je bil požet 19. 6. 2020. Pri tem sicer priznava, da se je z gradnjo na tem zemljišču začelo v juliju 2020. Iz navedenega izhaja, da predmetno zemljišče od julija 2020 naprej ni bilo več v rabi kot kmetijska površina. To pa pomeni, da s tem ni bil izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 11. člena Uredbe KOPOP, ki določa, da traja obveznost izvajanja ukrepa KOPOP celotno koledarsko leto. Ne glede na tožnikove navedbe o rastni dobi ječmena, bi namreč moral za izplačilo zahtevkov operacije v sklopu ukrepa KOPOP predmetno zemljišče uporabljati kot kmetijsko in na njem izvajati ustrezne ukrepe celotno koledarsko leto.

24.Glede na to, da je mogoče izvajanje operacije iz drugega odstavka 23. člena podaljšati le kot celoto, s tem, ko pogoji za to po eni od zahtev niso izpolnjeni, podaljšanje ukrepa oziroma operacije ni mogoče. Po obrazloženem so neutemeljeni tudi tožnikovi ugovori o nesorazmernosti sankcije, saj pri tem v bistvu ne gre za sankcijo, ampak za vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za podaljšanje operacije.

25.To izhaja tudi iz Priloge 16 Uredbe KOPOP, kjer je v točki (8) določeno, da se v primeru podaljšanja zaključene petletne obveznosti plačilo za celotno operacijo ukrepa KOPOP iz 1. do 6. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe ne dodeli, če se ugotovi, da je ugotovljena površina določene zahteve za več kot 10 % manjša od vstopne površine. Ko gre za podaljšanje zaključene petletne obveznosti, se namreč ne uporabljajo zavrnitve in ukinitve plačil iz preglednice 3 te priloge, ki sicer, to je pri izvajanju ukrepa nasploh, ureja zavrnitve in ukinitve zaradi neupravičenega zmanjšanja obsega površin vključenih v obveznost.

26.Glede tožbenih navedb o tem, da je do nastale situacije prišlo zaradi posebnih razmer v času epidemije, pa sodišče ugotavlja, da bi bilo mogoče te okoliščine upoštevati le v okviru višje sile. V zadevi ni sporno, da tožnik višje sile ni uveljavljal, zato tudi njegovih ugovorov v zvezi z razlogi za predčasno razdrtje zakupne pogodbe, ni mogoče upoštevati. Na višjo silo je mogoče sklicevati na način in po postopku, določenem v 29. členu Uredbe, česar pa tožnik ni storil, zato je tudi te tožbene navedbe zavrniti kot neutemeljene.

27.Izpodbijani akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) - člen 11, 23

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.