Jedro

Vozniku začetniku se stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja omili tako, da se mu izreče manj kot 7 kazenskih točk.

Izrek

Izpodbijana pravnomočna sodba se v odločbi o stranski sankciji spremeni tako, da se storilcu G.Š. namesto 17 (sedemnajst) izreče 6 (šest) kazenskih točk v cestnem prometu, za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil G.Š. spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki d) sedmega odstavka v zvezi z osmim odstavkom 32. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa v znesku 500,75 EUR, 17 kazenskih točk v cestnem prometu in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec A.P. Navaja, da je storilec dovoljenje za vožnjo motornega vozila B kategorije pridobil dne 15.6.2005, prekršek pa je storil dne 4.4.2006, torej kot voznik začetnik. Za prekršek po točki d) sedmega odstavka v zvezi z osmim odstavkom 32. člena ZVCP-1 je poleg globe predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki jo je sodišče v izpodbijani sodbi omililo tako, da je storilcu izreklo 17 kazenskih točk. Sodišče sme pod pogoji iz šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (ZP-1) stransko sankcijo kazenskih točk omiliti toliko, da storilec ne doseže števila, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker je storilec v obravnavani zadevi voznik začetnik, zanj velja določba četrtega odstavka 235. člena ZVCP-1, po kateri se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu. V konkretni zadevi to potrditvi vrhovnega državnega tožilca pomeni, da bi sodišče stransko sankcijo 18 kazenskih točk na podlagi šestega odstavka 26. člena ZP-1 lahko omililo le tako, da bi storilcu izreklo 6 kazenskih točk, saj je to število za storilca kot voznika začetnika tisto, s katerim ne doseže števila kazenskih točk, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo v odločbi o stranski sankciji spremeni tako, da storilcu G.Š. namesto 17 izreče 6 kazenskih točk v cestnem prometu.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. V skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 sme sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Pri tem sme število predpisanih kazenskih točk omiliti toliko, da storilec ne doseže števila kazenskih točk, za katere se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. To sankcijo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreče, če voznik v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, z zakonom pa je lahko predpisano, da se posameznim vrstam voznikov prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk (četrti odstavek 22. člena ZP-1). Na tej podlagi je v četrtem odstavku 235. člena ZVCP-1 določeno, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu.

5. Za obravnavani prekršek je poleg globe v osmem odstavku 32. člena ZVCP-1 predpisana tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki jo je sodišče v izpodbijani sodbi na podlagi šestega odstavka 26. člena ZP-1 omililo tako, da je storilcu izreklo 17 kazenskih točk v cestnem prometu. Izpodbijana sodba nima obrazložitve (četrti odstavek 98. člena ZP-1), zato iz nje ni mogoče razbrati, na katera dejstva je sodišče oprlo takšno odločitev. Vendar pa to pri presoji utemeljenosti zahteve niti ni pomembno, temveč je odločilna ocena sodišča, da okoliščine konkretnega primera utemeljujejo izrek sankcije kazenskih točk v takšnem številu, pri katerem storilcu ne bo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, to pa je tudi namen določbe šestega odstavka 26. člena ZP-1. Vrhovni državni tožilec v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da je bil G.Š. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), zato bi sodišče glede na njegov status to sankcijo v konkretni zadevi lahko omililo le tako, da bi izreklo 6 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker je bil G.Š. v času storitve prekrška voznik začetnik, namreč zanj tudi izrek omiljene stranske sankcije 17 kazenskih točk pomeni, da je z izpodbijano sodbo dosegel oziroma presegel število (sedem) kazenskih točk, pri katerem bi mu sodišče hkrati s sodbo (peti odstavek 202.a člena ZP-1) moralo izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

6. Položaj, v katerem bi sodišče v posamezni zadevi storilcu kljub omilitvi sankcije kazenskih točk moralo izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, predstavlja kršitev šestega odstavka 26. člena ZP-1 na način iz 5. točke 156. člena ZP-1. Za takšen zaključek govori tudi okoliščina, da je sodišče poleg globe v znesku 500,57 EUR in 17 kazenskih točk storilcu izreklo tudi stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila za čas enega meseca. Te stranske sankcije pa po določbi četrtega odstavka 23. člena ZP-1 ni dopustno izreči oziroma izvršiti, če je storilcu že izrečena stranska sankcija kazenskih točk v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano sodbo v odločbi o stranski sankciji spremenilo tako, da je storilcu namesto 17 izreklo 6 kazenskih točk v cestnem prometu.