Jedro

Dejstvo, da se pritožnik že dolga leta zdravi zaradi alkohola in da je pri njem prišlo že do psihoorganske oškodovanosti, zaradi katere naj ne bi bil več zmožen predvidevanja in pravilne presoje, samo po sebi ne predstavlja konkretizacije razlogov, zaradi katerih je mogoče poslovno sposobnost odvzeti. Da bi bilo mogoče pravilnost odločitve preizkusiti, je namreč potrebno ugotoviti, v čem se nezmožnost presoje kaže in kako to vpliva na pritožnikovo življenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se zato razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se V.M. v celoti odvzame poslovna sposobnost in se ta sklep zaznamuje pri njegovih nepremičninah v zemljiški knjigi. Glede stroškov postopka, nastalih v višini 561,96 EUR, je odločilo, da bremenijo proračun. Ugotovilo je, da je udeleženec tudi po letu 1994, ko mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, nadaljeval z uživanjem alkohola, zaradi česar je pri njem prišlo do tolikšne psihoorganske oškodovanosti, da ni več zmožen predvidevanja in pravilne presoje. Zato je menilo, da nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi.

Proti sklepu se pritožuje udeleženec V.M., ki se nahaja v psihiatrični bolnišnici na prestajanju ukrepa obveznega zdravljenja, ki mu je bil izrečen v kazenskem postopku. Opisuje razloge, zaradi katerih je po njegovem mnenju prihajalo do stopnjevanja konfliktov v družini. Strinja se s tem, da se mu postavi skrbnika za poseben primer, ki mu bo pomagal pri upravljanju s financami, ne strinja pa se s popolnim odvzemom poslovne sposobnosti. Meni, da je sam sposoben varovati in braniti svoje interese in izvrševati svoje obveznosti. Glede sodnega postopka meni, da je bil sprožen rutinsko zaradi izrečenega ukrepa obveznega zdravljenja, zato predlaga, naj se ponovno preveri, ali je ukrep nujen. Meni, da je kljub zdravstvenim težavam še vedno zmožen trezne presoje in zaslišanja pred sodiščem.

Skrbnica M.M., hčerka udeleženca V.M., je podala odgovor na pritožbo, v katerem izraža mnenje, da je bil odvzem poslovne sposobnosti nesmisel, saj pritožba, ki jo je oče poslal iz Psihiatrične bolnišnice, to njeno stališče potrjuje. Že iz vložene pritožbe je razvidno, da se oče trudi in skuša skrbeti za svoje pravice in koristi, zato se ona z odvzemom poslovne sposobnosti ne strinja. Očeta podpira v vsem, kar je napisal. Pritožba je utemeljena.

Postopek za odvzem poslovne sposobnosti je bil v obravnavanem primeru začet po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne kazenske odločbe, s katero je bil V.M. izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu (495. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 3. odst. 45. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Kot je to pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da se je pritožnik že leta 1986 prvič zdravil zaradi alkoholizma, da mu je bila leta 1994 zato že delno odvzeta poslovna sposobnost, vendar pa pri njem razvoj ni šel v smeri resocializacije in zmanjševanja uživanja alkohola, temveč nasprotno, v smeri nadaljnje destrukcije odnosov v ožji družbeni skupnosti ter tolikšni psihoorganski oškodovanosti kot posledici pitja alkohola, da ni več zmožen predvidevanja in pravilne presoje. Zato je zaključilo, da ni več sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Pritožnik meni, da to ne drži, češ da je še vedno sposoben varovati in braniti svoje interese in izvrševati svoje obveznosti, le pomoč pri upravljanju s financami potrebuje. Tudi njegova hčerka – skrbnica pritožnika v tem postopku, meni, da že vložena pritožba dokazuje, da je oče zmožen presoje, saj se iz pritožbe vidi, da se trudi in skuša poskrbeti za svoje pravice in koristi.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožba utemeljena. Sposobnost skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, je pravni standard. Gre torej za nedoločen pravni pojem, zaradi česar mora sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej ugotoviti, ali določene okoliščine ustrezajo njegovi vsebini. Sklep sodišča prve stopnje pa v obravnavanem primeru teh konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da je pravni standard izpolnjen, ni ugotovilo. Dejstvo, da se pritožnik že dolga leta zdravi zaradi alkohola in da je pri njem prišlo že do psihoorganske oškodovanosti, zaradi katere naj ne bi bil več zmožen predvidevanja in pravilne presoje, namreč samo po sebi ne predstavlja konkretizacije razlogov, zaradi katerih je mogoče poslovno sposobnost odvzeti. Da bi bilo mogoče pravilnost odločitve preiskusiti, je namreč potrebno ugotoviti, v čem se nezmožnost presoje kaže in kako to vpliva na pritožnikovo življenje. Ker teh ugotovitev izpodbijani sklep nima, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP).

Pri ponovnem obravnavanju zadeve bo torej sodišče moralo ugotoviti konkretne okoliščine, ki kažejo na udeleženčevo pomanjkljivo sposobnost presoje do te mere, da jih je mogoče šteti tudi kot dokaz za njegovo nezmožnosti skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.