Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Položitev kablovoda izven trase pridobljene služnosti predstavlja protipraven poseg v zemljišče tožečih strank.
Tožnika imata kot lastnika zemljišča stvarnopravno varstvo svoje lastninske pravice, prva tožena stranka pa služnostno pravico in gradbeno dovoljenje, na podlagi katerih lahko položi kablovod po določeni trasi. Tožena stranka svoje samovolje (napačno položenega kabla) ne more opravičevati s širšim družbenim interesom in ekonomskimi razlogi (nizka ekonomska vrednost nepremičnin in visoki stroški, ki bi nastali zaradi prekopavanja in novega polaganja). Tožnikoma kot lastnikoma nepremičnin pa ni treba trpeti protipravnih posegov tožene stranke v uporabo in uživanje njunih nepremičnin ne glede na to, da je kablovod vkopan v zemljo in bo tudi v primeru položitve v skladu z obstoječo služnostjo potekal po njuni nepremičnini. Tudi zatrjevana (nizka) ekonomska vrednost nepremičnine ne daje toženi strani podlage za vznemirjanje.
I. Pritožbama toženih strank se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. in II. točki spremeni tako, da se pravilno glasi: "I. Toženi stranki sta v 15-tih dneh dolžni opustiti poseganje v lastninsko pravico Č. Č. na nepremičnini ID znak 0000 661/1 tako, da odstranita obstoječi kablovod, ki poteka od A-droga za električni vod, ki stoji na nepremičnini ID znak 0000 661/1, do JV parcele ID znak 0000 661/1, vse v točkah x1, x2, x3, x4, x5, x6, x7 in x8, razvidno s skice terenskih meritev mag. D. D. z dne 6. 1. 2014, in prekopane dele nepremičnine ponovno asfaltirati.
II. Toženi stranki sta v 15 dneh dolžni opustiti poseganje v lastninsko pravico M. M. na nepremičnini ID znak 0000 661/2 tako, da odstranita obstoječi kablovod, ki poteka po SV parcele ID znak 0000 661/2 v ravni liniji proti JV parcele ID znak 0000 661/2, vse po točkah x9, x10 in x11 razvidno s skice terenskih meritev mag. D. D., z dne 6. 1. 2014, in prekopane dele nepremičnine ponovno asfaltirati.
V ostalem se tožbeni zahtevek zavrne."
II. V ostalem se pritožbi toženih strank zavrneta in se izpodbijani a nespremenjeni del sodbe potrdi.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo toženima strankama naložilo opustitev vsakršnega poseganja v lastninsko pravico tožnice Č. Č. na nepremičnini ID znak 0000 661/1, zlasti odstraniti obstoječi kablovod, označen v točkah razvidnih s terenske sklice meritev mag. D. D. s 6. 1. 2014, ter prekopane dele nepremičnine ponovno asfaltirati (I. točka izreka). Toženima strankama je naložilo tudi opustitev vsakršnega poseganja v lastninsko pravico tožnika M. M. na nepremičnini ID znak 0000 661/2, zlasti odstraniti obstoječi kablovod, ki poteka po točkah razvidnih iz skice terenskih meritev mag. D. D. s 6. 1. 2014 in prekopane dele nepremičnine ponovno asfaltirati (II. točka izreka). Toženima strankama je prepovedalo v bodoče na tak ali podoben način posegati v lastninsko pravico tožečih strank (III. točka izreka). Toženima strankama je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 3.196,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).
2. Zoper sodbo se pritožujeta toženi stranki. Prva tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da jima je sodišče prepovedalo kakršnokoli poseganje v lastninsko pravico tožečih strank in naložilo opustitev poseganja v lastninsko pravico na zemljiščih tožečih strank. Prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj je prepovedalo toženima strankama kakršnekoli posege kljub zakoniti služnosti, ki jo imata. Sodišče se sklicuje na odločbo UE Z., ki je edini akt, ki natančno določa traso spornega kablovoda. Ta se nanaša le na zemljišče prvotožeče stranke, ne pa tudi na zemljišče drugotožeče stranke. Sodba je zato pomanjkljivo obrazložena, dejansko stanje pa nepopolno ugotovljeno. V nadaljevanju pritožbe se prvotožena stranka sklicuje na pritožbene navedbe druge tožene stranke.
3. Druga tožena stranka uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da bi moralo sodišče tožbo zavreči, saj tožeča stranka nima pravnega interesa zanjo. Iz tožbe ni razvidno, kakšen pravni interes tožeča stranka zasleduje. Možno je le razbrati, da zahteva odstranitev podzemnega kablovoda, ki sta ga položili toženi stranki. Druga tožena stranka ima pravno podlago za napeljavo električnega daljnovoda po nepremičninah tožečih strank. Glede nepremičnine parc. št. 661/2 ima druga tožena stranka vknjiženo služnostno pravico izgradnje, vzdrževanja, popravila in rekonstrukcije, vključno z ustreznimi dovozi in dohodi ter neovirano uporabo in nadzorom elektroenergetskega infrastrukturnega objekta 20 kV kablovoda od M. do T. Pri nepremičnini parc. št. 661/1 pa razpolaga s pravnomočno odločbo UE X s 30. 3. 2011. Drži, da sta toženi stranki dejansko "zgrešili" traso kablovoda, vendar daljnovod poteka po isti nepremičnini prve tožeče stranke, le po drugi trasi. Ugoditev tožbenemu zahtevku bi pomenila, da bi toženi stranki morali izkopati položeni kabel ter ga ponovno vkopati na isti nepremičnini, po drugi trasi. Tožeča stranka v nobenem primeru ne bi bila na boljšem. Preko njene nepremičnine bi tako ali tako potekal kablovod.
Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je toženima strankama naložilo, da morata prekopane dele nepremičnine ponovno asfaltirati. Tožeča stranka tega ni zahtevala. Sodišče mora odločati v mejah postavljenega zahtevka. Ker tožeča stranka ni zahtevala sanacije zemljišča in ponovnega asfaltiranja, sodišče tega ne more naložiti toženi stranki. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev procesnih pravil iz 357. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Toženi stranki nista mogli zgrešiti trase na nepremičnini 661/2, saj ta tam sploh ni bila določena. V zemljiški knjigi je pri navedeni nepremičnini vknjižena stvarna služnost, ki drugi toženi stranki daje pravico izgradnje, vzdrževanja, popravila in rekonstrukcije, zato postopanje druge tožene stranke, ki je položila kabel po tej nepremičnini, ni bilo protipravno.
Odločitev je v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki je na ustavnem nivoju splošno priznano (2. člen Ustave RS). Z ugoditvijo zahtevku bi za toženo stranko in za interes širše skupnosti nastale negativne posledice, ki bi bile nesorazmerno večje od negativnih posledic, ki jih za tožečo stranko predstavlja položitev kablovoda po njeni nepremičnini pod nivojem zemlje, po napačni trasi. Toženi stranki bi morali v primerjavi s tožečima kriti nesorazmerno in pretirano breme. Sodišče bi moralo upoštevati naravo nepremičnin po katerih poteka kablovod. Gre za makedamsko parkirišče. Zemljišče ni predvideno za gradnjo, vrednosti nepremičnin po GURS-u pa znašata (le) 370 in 1.464 EUR. Ker ne gre za bivanjski nepremičnini, niti za kmetijski zemljišči, potek kablovoda pod zemljo ne more ovirati uporabe nepremičnin. Tožeči stranki pa tudi nista postavili trditev, da bi jima bila onemogočena uporaba nepremičnin zaradi napačnega poteka kablovoda. Poleg tega kablovod poteka najmanj 80 cm pod nivojem zemlje, kar je zanemarljiv in nepomemben poseg v pravice tožečih strank, zaradi česar nimata pravovarstvenega zahtevka za njegovo odstranitev. Stroški, ki bi nastali z izkopavanim in ponovnim vkopanim kablovoda, bi presegli vrednost prizadetih nepremičnin. Pretrgano omrežje, do katerega bi prišlo zaradi izkopa kablov, bi povzročilo škodo toženima strankama in vsem uporabnikom. Nobenega dvoma ni, da bi toženima strankama in širši družbi nastala nesorazmerna škoda glede na pričakovano korist tožeče stranke.
Tak tožbeni zahtevek za tako bagatelno zadevo predstavlja zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti. Tožena stranka ocenjuje, da je tožeča stranka tožbo vložila le zato, da bi nagajala toženi stranki in ji povzročila škodo. Poleg tega je tožeča stranka prejela nadomestilo za služnost. Izpodbijana sodba je napačna v prepovednem delu, saj je sodišče toženi stranki prepovedalo tudi v bodoče na tak ali podoben način posegati v lastninsko pravico tožečih strank. Edina napaka tožene stranke je zgolj ta, da sta na nepremičnini 661/1 zgrešili predviden potek trase kablovoda. Tak izrek onemogoča toženim strankam ponovno prekopati nepremičnini tožečih strank ter položiti kablovod, čeprav imata služnost. 4. Tožeča stranka je na pritožbi toženih strank odgovorila in predlaga njuno zavrnitev.
5. Pritožbi sta delno utemeljeni.
6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo: - da sta tožnika lastnika zemljišč parc. št. 661/1 in 662/2, k. o. 0000, - po teh njunih zemljiščih poteka kablovod prve tožene stranke, ki so ga položili delavci druge tožene stranke, saj je prva tožena stranka prepustila vsa izvajanja za izvedbo kablovoda drugi toženi stranki.
- na podlagi odločbe UE X, št. 352-1-2010-16 s 30. 3. 2011 ima prva tožena stranka služnost v javno korist za potrebe gradnje 20 kV kablovoda od M. do T., v sklopu gradnje daljnovoda 2x110 kV B. – T., - v 4. točki zgoraj navedene odločbe je točno določena trasa kablovoda.
- v ta namen je prva tožena stranka dobila delno gradbeno dovoljenje s 1. 12. 2010. - kablovod ni speljan po trasi, določeni v odločbi UE X, št. 315-1-2010-16 s 30. 3. 2011, ampak poteka drugje po zemljiščih tožnikov.
7. Skladno s prvim odstavkom 99. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko lastnik v primeru, da ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da z vznemirjanjem preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Če za vznemirjanje obstoji podlaga (v konkretnem primeru zatrjevana služnost), vznemirjanje ni protipravno. Če pa vznemirjanje ni obsežno z obstoječo služnostjo (položitev kabla izven trase pridobljene služnosti) pa je vznemirjanje protipravno.
8. Sodišče prve stopnje je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru položitve kablovoda izven trase pridobljene služnosti, za protipraven poseg v zemljišče tožečih strank. Kablovod je namreč položen povsem drugje, kot izhaja iz odločbe UE X s 30. 1. 2011. Da je kablovod položen izven trase služnosti, priznavata tudi toženi stranki, ki v pritožbi navajata, da sta zgrešili traso kablovoda, kar opravičujeta s tem, da ni pomembno kje po nepremičninah tožeče stranke kablovod dejansko poteka. Navajata še, da tudi v primeru ugoditve zahtevku tožeča stranka ne bo na boljšem, saj bo kabel ponovno vkopan na istem zemljišču (le) po drugi trasi. Take pritožbene navedbe niso utemeljene.
9. Tožnika sta lastnika zemljišča, zato jima gre stvarnopravno varstvo njune lastninske pravice. Stališče tožene stranke bi pomenilo, da morata tožnika kot lastnika zaradi protipravnih dejanskih okoliščin (napačno položenega kabla) trpeti protipravne posege v uporabo in uživanje svojih nepremičnin. Odrekanje stvarnopravnega varstva lastnikom zemljišč bi pomenilo legalizacijo protipravnega stanja, kar je v nasprotju z bistvom pojma lastnine in njenega varstva. Tožnikoma bi kot lastnikoma ostala le "gola" pravica. Pritožbene navedbe, da ni pomembno, kje na nepremičninah tožnikov poteka kabel, zato niso utemeljene. Položitev kabla izven trase pridobljene služnosti predstavlja protipravno vznemirjanje, zato se lahko lastnik nepremičnine s tožbo temu upre in zahteva prenehanje vznemirjanja, kar je v obravnavanem primeru tožeča stranka tudi storila. S tem ni zlorabila pravice do sodnega varstva, ampak je ščitila svojo nepremičnino pred protipravnimi posegi tretjih.
10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek s tem, ko je naložilo, da mora tožena stranka prekopane dele nepremičnin ponovno asfaltirati. Oba tožnika sta s tožbo zahtevala, naj tožena stranka prekopane dele nepremičnine ponovno asfaltira (primerjaj tožbo tožnice s 21. 6. 2016 na list. št. 4 in tožbo tožnika z 22. 6. 2016 na list. št. 4). Zatrjevana prekoračitev zahtevka in kršitev 357. člena ZPP zato ni podana.
11. Druga tožena stranka v pritožbi navaja, da tožena stranka trase na nepremičnini 661/2 ni mogla zgrešiti, saj tam ni bila določena. Tudi te pritožbene navedbe niso utemeljene. Trasa kablovoda je opredeljena v 4. točki odločbe UE X s 30. 3. 2011. Iz izvedenskega mnenja izvedenca mag. D. D., ki ga je sodišče postavilo med postopkom, izhaja, kje bi morala potekati trasa kablovoda po služnostni pravici po nepremičnini 661/2, k. o. 0000. Trasa je označena na skici z modro linijo. Potek trase je določen v 4. točki odločbe UE X s 30. 3. 2011. Iz gradbenega dovoljenja s 1. 12. 2010 pa izhaja, da kablovod poteka tudi po nepremičnini parc. št. 661/2 k. o. 0000. Logično in smiselno je, da se potek kablovoda na parc. št. 661/2 nadaljuje tam, kjer se na parc. št. 661/1 konča. Oba dokumenta skupaj definirata potek trase kablovoda, kar je upošteval tudi izvedenec in določil linijo poteka trase. Ta ne poteka kjerkoli na nepremičninah tožečih strank, kot zmotno navaja tožena stranka v pritožbi, ampak na točno določenem delu, kot izhaja iz mnenja izvedenca.
12. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki drugotožene stranke, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo načela sorazmernosti. Drugotožena stranka meni, da interesi širše skupnosti in negativne posledice, ki bi nastale toženi stranki in širši skupnosti in bi bile nesorazmerno večje od negativnih posledic, ki bi jih trpela tožena stranka, če bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, utemeljujejo zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja še, da nepremičnine, po katerih poteka kabel, niso bivanjske nepremičnine niti kmetijska zemljišča, kablovod pa poteka pod zemljo, zaradi česar gre za zanemarljiv oziroma nepomemben poseg v pravico tožečih strank in tožnika nimata pravovarstvenega zahtevka za odstranitev kablovoda.
13. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da imata tožnika kot lastnika zemljišča stvarnopravno varstvo svoje lastninske pravice, prva tožena stranka pa služnostno pravico in gradbeno dovoljenje, na podlagi katerih lahko položi kablovod po določeni trasi. Tožena stranka svoje samovolje (napačno položenega kabla) ne more opravičevati s širšim družbenim interesom in ekonomskimi razlogi (nizka ekonomska vrednost nepremičnin in visoki stroški, ki bi nastali zaradi prekopavanja in novega polaganja). Tožnikoma kot lastnikoma nepremičnin pa ni treba trpeti protipravnih posegov tožene stranke v uporabo in uživanje njunih nepremičnin ne glede na to, da je kablovod vkopan v zemljo in bo tudi v primeru položitve v skladu z obstoječo služnostjo potekal po njuni nepremičnini. Tudi zatrjevana (nizka) ekonomska vrednost nepremičnine ne daje toženi strani podlage za vznemirjanje.
14. Tožeča stranka je z negatorno tožbo uspela. Uveljavljanje stvarnopravnega varstva lastninske pravice ne predstavlja zlorabe pravice do sodnega varstva, kot navaja druga tožena stranka v pritožbi. V postopku se ni izkazalo, da bi tožeča stranka vložila tožbo le zato, da bi nagajala toženi stranki, niti da bi zlorabila pravico do sodnega varstva. Pritožbeni očitki v tej smeri niso utemeljeni.
15. Pač pa toženi stranki utemeljeno očitata, da je sodišče z naložitvijo opustitve vsakršnega poseganja v lastninsko pravico tožnikov na nepremičninah 661/1 in 661/2, obe k. o. 0000, poseglo v pravico tožene stranke do položitve kablovoda na podlagi služnostne pravice. Toženi stranki imata namreč pravico poseči v nepremičnini tožnikov po trasi določeni v skladu z odločbo Upravne enote X s 30. 3. 2011 in delnim gradbenim dovoljenjem s 1. 12. 2010. Prepoved vsakršnega vznemirjanja bi toženi stranki preprečila postavitev kablovoda v skladu s pravno podlago. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v I. in II. točki spremenilo tako, da je naložilo opustitev poseganja v lastninsko pravico tako, da sta toženi stranki dolžni odstraniti obstoječa kablovoda, v bodoče pa na tak ali podoben način prepovedalo posegati v lastninsko pravico tožečih strank na obravnavanih nepremičninah, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Prav tako je v presežku zavrnilo pritožbi toženih strank (354. člen ZPP).
16. Tožena stranka je uspela s pritožbo le v neznatnem delu, ki ni bistveno vplival na strokovno odločitev, zato pritožbeno sodišče v stroškovni del prvostopenjske odločbe ni posegalo. Glede na pritožbeni uspeh in glede na to, da tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi zadeve, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).