Jedro

Pri priznanju pravice do družinske pokojnine je ob izpolnjevanju pogojev na strani umrlega zavarovanca, potrebno izpolnjevati pogoje tudi na strani zavarovanega družinskega člana (52. in 55. člen ZPIZ-2). Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da so bili na strani umrle zavarovanke izpolnjeni zahtevani pogoji, neizpolnjen pa je zahtevani pogoj na strani tožnika.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 5. 4. 2023 in št. ..., št. dosjeja: ... z dne 23. 11. 2022, ter da se tožniku prizna pravica do družinske pokojnine po pokojni materi A. A. iz B. Hkrati je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da je tožnik s svojimi dohodki presegal v zakonu določen cenzus, hkrati pa ni dokazal, da bi imel s pokojno mamo skupno prebivališče in da ga je pokojna mama preživljala na način, da mu je redno oddajala sredstva najmanj v višini 29 % pokojninske osnove. Ugotovilo je, da pavšalne trditve tožnika, da je za oddajanje stanovanja skrbela mama, ki je skrbela tudi za prijavo na FURS in razpolagala s prihodkom od oddaje stanovanj niso bile dokazane, ker je zmotno upoštevalo samo razpoložljivo listinsko dokumentacijo. Napačna je ugotovitev, da iz izvida psihiatra ne izhaja, da tožnik v letu 2021 ni bil zmožen skrbeti sam zase. Sodišče je napačno tolmačilo veljavno zakonodajo v tožnikovo škodo, saj mora biti v socialnih sporih prevladujoče načelo materialne resnice. Sodišče bi moralo samo ugotavljati določena dejstva ter priskrbeti dokaze, če jih ni priskrbel tožnik. Ne drži, da tožnik ni navedel, pri kateri banki je imel račun. Ker se je banka C. združila z drugimi bankami, tožnik ne ve, kako se imenuje. Izvid psihiatra je bil izdan po smrti tožnikove mame, stanje, ki je pomembno za predmetno zadevo, pa je stanje, v katerem je bil tožnik pred smrtjo svoje mame, kar sodišče ni upoštevalo. Da bi bilo zmožno sklepanje na tožnikovo zdravstveno stanje, bi bilo nujno zaslišati lečečega psihiatra oziroma opraviti poizvedbe. Ko je tožnikova mama zbolela, je vse stvari v zvezi s stanovanji, najemom in plačilom v imenu tožnikove mame urejal brat, ki ga sodišče ni zaslišalo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Z ostalimi pričami je tožnik želel dokazati, da sta z mamo živela skupaj, čeprav sta bila prijavljena na različnih naslovih. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

5.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je tožnik upravičen do priznanja pravice do družinske pokojnine.

6.Pri priznanju pravice do družinske pokojnine je ob izpolnjevanju pogojev na strani umrlega zavarovanca, potrebno izpolnjevati pogoje tudi na strani zavarovanega družinskega člana (52. in 55. člen ZPIZ-2). Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da so bili na strani umrle zavarovanke izpolnjeni zahtevani pogoji,

neizpolnjen pa je zahtevani pogoj na strani tožnika. Tožnik je bil sicer na podlagi odločbe toženca z dne 19. 4. 2021 od 2. 12. 2020 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in prejemnik invalidske pokojnine. Skladno s prvim odstavkom 56. člena ZPIZ-2 se šteje, da je zavarovanec ali uživalec pravice do svoje smrti preživljal družinskega člana, če je do smrti imel z njim skupno prebivališče ali če njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso presegli 29 % najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera.

V primeru, če družinski član iz prvega odstavka 56. člena ZPIZ-2 ni imel ali nima z zavarovancem ali uživalcem pravice skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa druge pogoje iz petega odstavka 57. člena, se šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tem letu (peti odstavek 56. člena ZPIZ-2).

7.Ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kot pavšalno zatrjuje tožnik. Sodišče je v 4., 13. in 14. točki ustrezno pojasnilo, da tožnikovega brata ni zaslišalo, ker je tožnik podal tak dokazni predlog, zaradi dokazovanja njegovega stalnega prebivališča na naslovu B. in preživljanja s strani matere, vendar je sodišče že na podlagi listinske dokumentacije ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa za priznanje pravice do družinske pokojnine, ki je ključen. Tožnikov dokazni predlog o poizvedbi pri bankah glede razpolaganja denarnih sredstev s strani tožnikove matere, pa je zavrnilo, ker predlog ni bil niti substanciran niti opredeljen. Po pritožbeni oceni sodišče ni zagrešilo nedopustne zavrnitve dokaznega predloga, ki bi lahko bila absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica stranke, da predlaga izvedbo dokazov, sodišče sicer zavezuje, da dokaze, ki so bistveni za ugotovitev odločilnih dejstev, izvede, vendar dokaznim predlogom ni dolžno slediti, če oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more vplivati. Ključno je, da je bila zavrnitev dokaznih predlogov tožnika glede zaslišanja prič, tudi po pritožbeni oceni ustrezno obrazložena.

8.Sodišče je pravilno tolmačilo določbe materialnega prava. Ne gre za spregled načela materialne resnice in v zvezi z njim preiskovalnega načela, kot skuša zmotno predstaviti tožnik. Sodišče je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, izvedlo potrebne dokaze ter v 13. in 14. točki sprejelo pravilen dokazni zaključek. Namen citiranih načel ni, da bi sodišče namesto tožnika iskalo materialno resnico, ki ne more biti sama sebi namen. Ne gre za načelo, ki ga je potrebno uveljaviti brez izjem. Sodišče res lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi dokazov, ki so jih predložile stranke, ne more ugotoviti pravotvornih dejstev, kar pa v tem sporu ni primer.

9.Nenazadnje pa zaradi tega, ker sodišče ni zaslišalo s strani tožnika predlaganih prič, tudi ne gre za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj kot je pojasnjeno v 7. točki obrazložitve, je dejstvo tožnikovega stalnega prebivališča na naslovu B. sodišče ugotovilo upoštevajoč podatke iz uradne evidence, ki potrjujejo, da tožnik ob mamini smrti z njo ni imel skupnega stalnega prebivališča.

10.Sodišče je upoštevajoč podatke FURS ugotovilo, da je imel tožnik pred smrtjo matere v letu 2020 in 2021 dohodek iz naslova oddajanja nepremičnin, od 8. 5. 2021 pa tudi invalidsko pokojnino, s čimer je presegel dohodkovni cenzus 274,82 EUR. Iz informacijskega sistema e-ZK je razvidno, da so bile sporne nepremičnine za oddajo v času pred smrtjo matere tožnika, tožnikova last, kar vse je sodišče povzelo v 11. točki obrazložitve.

11.Neutemeljen mora ostati tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče glede zdravstvenega stanja tožnika zaslišati lečečega psihiatra, saj je pravilen zaključek sodišča, da iz izvidov psihiatra z dne 10. 5. 2021 in 13. 12. 2021 ni razvidno, da bi bil tožnik nezmožen skrbeti zase in razpolagati z denarjem. Slednje predstavlja zadovoljivo podlago za sprejem zaključka, da tožnik ni bil nezmožen, da bi poskrbel zase in razpolagal z denarjem, kar je sodišče pojasnilo v 13. točki obrazložitve.

12.Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, odločitev prvostopenjskega sodišča pa je materialno pravno pravilna, ob čemer ni niti nobene uradoma upoštevane procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13.Ker tožnik s pritožbo ni uspel na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, sam nosi svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Tožnikova mama je umrla ... 2021, od 5. 11. 1997 dalje pa je bila uživalka starostne pokojnine.

2Ali so tožnikovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem letu pred nastankom zavarovalnega primera (... 2021) pred smrtjo matere presegli 29 % najnižje pokojninske osnove, ki je ob takrat najnižji pokojninski osnovi (947,67 EUR) znašala 274,82 EUR.

3Tožnik je imel od 21. 12. 1998 do 19. 11. 2021 stalno prebivališče prijavljeno na naslovu D., pokojna mama je imela od 26. 9. 2008 do ... 2021 stalno prebivališče prijavljeno na naslovu B. Šele od 19. 11. 2021 dalje ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu B.

4V letu 2020 so tožnikovi povprečni mesečni dohodki iz naslova oddajanja znašali 283,14 EUR neto in v letu 2021 583,60 EUR neto, invalidska pokojnina pa je po odločbi z dne 19. 11. 2021 znašala 279,56 EUR od 8. 5. 2021 dalje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 52, 55, 56, 56/1, 56/5, 57, 57/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.