Jedro

Pritožniki ne spadajo med osebe, ki se lahko poplačajo iz kupnine za prodano nepremičnino in tudi ne med tiste, ki imajo pravico izpodbijati terjatve oseb, ki imajo pravico do poplačila iz kupnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo vlogo dolžnika in M. J. ter D. H., s katero izpodbijajo terjatev vseh upnikov do ? kupnine.

Zoper sklep so se pritožili dolžnik in M. J. ter D. H. Pritožbo vlagajo iz vseh razlogov po 338. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, predvsem pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožniki menijo, da je sklepanje sodišče v nasprotju z njegovim poprejšnjim postopanjem, ko je po sklepu z dne 15.10.2007 nepremičnino izročilo v celotno last ... d.o.o., torej kupcu po predhodnem postopku in zato kljub vloženi pravdi, o kateri je sodišče obveščeno in je nanjo samo napotilo pritožnike, dodelitev v solastnino več ne bi bila mogoča. Pritožniki so še kako upravičeni ter imajo pravni interes, skladen z dikcijo 201. čl. ZIZ, saj z navedeno pravdo izkazujejo pravico poplačila iz kupnine, ki izvira iz prvotnega solastništva nepremičnine. Ta pa pri ustanavljanju zastavnih pravic, vloženih pravdah in hipotekah sploh ni bila upoštevana. Narava te pravice kot stvarne pravice je takšna, da so pritožniki glede te vložili tožbo na nedopustno izvršbe, katere tožbeni petit je prav izvršba s prodajo presežka nad ? predmetne nepremičnine. Glede na to, da pravda še ni končana, je izpodbijana terjatev upnikov za ? polovico kupnine pridobljene s prodajo nepremičnine, normalna in logična posledica vložene predhodne pravde, saj izplačilo vse kupnine vpliva na poplačilo terjatev pritožnikov. V kolikor sodišče prve stopnje šteje, da je pravni položaj pritožnikov različen in da tožnik zlasti nima te pravice, pa bi pri takšnem zaključevanju na pravdo napotilo le prvega in drugega vlagatelja. Pravica o poplačilu iz ? kupnine, last matere J. Š., bi morala biti upoštevana prav v vseh predhodnih postopkih, saj je zakonska domneva o skupnem premoženju zakoncev splošno znana, zaradi česar so vse zaveze in ustanovljene obligacije v nasprotju s tem nične. Pritožniki zato predlagajo, da Višje sodišče v Celju izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje oz. podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik in M. J. ter D. H. nimajo pravice do poplačila kupnine na podlagi zatrjevanega (ne izkazanega) solastniškega deleža na predmetnih nepremičninah. Pri tem se je pravilno oprlo na določbo 196. čl. ZIZ, v kateri je določeno, kdo se poplača iz prejete kupnine za prodano nepremičnino. Ker nimajo pravice do poplačila, pa tudi nimajo pravice izpodbijati terjatve oseb, ki pa imajo pravico do poplačila iz kupnine. Pravilno je sodišče tudi ugotovilo, da tudi če bi bil ugotovljen že njihovih solastniški delež, te pravice ne bi imeli. V skladu z določbo 201. čl. ZIZ lahko namreč najkasneje na razdelitvenem naroku terjatev upnika, njeno višino in vrstni red poplačila izpodbija le upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine. V obravnavanem primeru se je vodila izvršbo na nepremičnine dolžnika. Pritožniki so v izvršilnem postopku najprej vložili ugovor tretjega, ki ga je sodišče zavrnilo. Neuspešno pa so tudi kot tretji predlagali odlog izvršbe. Višje sodišče je sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe potrdilo, ker tretji niso izkazali (in niti zatrjevali) pogoja iz II. odst. 73. čl. ZIZ. V izvršilnem postopku so tako že uveljavili vse procesne pravice, ki so jih kot tretji imeli na razpolago. S sedaj ponovnim sklicevanjem na solastništvo v izvršilnem postopku že prodanih in izročenih nepremičnin, ne morejo več posegati v izvršilni postopek. To pa pomeni, da je tudi odpadel njihov pravni interes v tem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnik, M. J. in D. H. ne spadajo med osebe, ki se lahko poplačajo iz kupnine in posledično tudi ne med osebe, ki imajo glede na določilo 201. čl. ZIZ pravico izpodbijati terjatev drugih upnikov, njeno višino in vrstni red, po katerem imajo ti pravico do poplačila, je glede na obrazloženo pravilna. Vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, na katero so bili tretji napoteni, pa tudi ne predstavlja ovire za nadaljevanje izvršbe glede na določbo VI. odst. 65. čl. ZIZ in II. odst. 59. čl. ZIZ.

Sodišče druge stopnje je glede na obrazloženo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in 366. čl. ZPP ter 15. čl. ZIZ).