Jedro

Tožnik s tem, ko v svojem primarnem tožbenem predlogu predlaga, da se Uredba odpravi, predlaga, da se odpravijo vsi njeni členi, tudi 44. člen, ki ima ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča, št. U-I-217/08 z dne 2. 10. 2008, naravo posamičnega akta. Pritožnik s primarnim tožbenim predlogom torej izpodbija tudi posamični akt (44. člen Uredbe), akt, ki ga v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožbi v delu, s katerim pritožnik izpodbija posamični akt (44. člen Uredbe), meritorno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v preostalem delu pa se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožbo zoper Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (v nadaljevanju Uredba), ker akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da iz sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-I-217/08 z dne 2. 10. 2008, s katerim je bila pobuda za oceno ustavnosti navedene Uredbe zavržena, izhaja, da je Uredba v pretežnem delu splošni pravni akt (učinkuje erga omnes), torej predpis, vendar pa, ne glede na svoje poimenovanje, to ni v celoti. V prehodni določbi (44. člen) je namreč Uredba neposredno določila oziroma izbrala koncesionarja, in sicer L. in je s tem uredila posamično razmerje, zato ima v tem delu naravo posamičnega akta. Tožeča stranka pa v tožbenem predlogu ne izpodbija 44. člena Uredbe, ampak celotno Uredbo, v podrejenem zahtevku pa posamezna določila iz dela Uredbe, ki predstavljajo splošni akt. Ker sodišče na podlagi prvega odstavka 40. člena ZUS-1 presoja izpodbijani akt le v mejah tožbenega predloga in ni vezano na tožbene razloge, je tožbo zavrglo, ker tožnik ne izpodbija 44. člena Uredbe oziroma posamičnega akta.

3. Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je tožba nesklepčna. Zato bi ga bilo dolžno po 31. členu ZUS-1 pozvati, da odpravi neskladje. Ker tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu. Meni, da je tožbeni zahtevek sklepčen. Uredba kot celota ni nič drugega kot seštevek vseh členov, Uredba brez 44. člena izgubi svoj smisel. S tem, ko je izpodbijal celotno Uredbo, je dejansko izpodbijal vse člene v Uredbi, kar velja tudi za 44. člen. Priglaša stroške.

K I. točki izreka:

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik s tem, ko v tožbenem predlogu predlaga, da se Uredba odpravi, izpodbija akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pri presoji obsega izpodbijanega akta, napačno štelo, da tožnik glede na njegov primarni tožbeni predlog ni izpodbijal Uredbe v delu (44. člen), ki ga je Ustavno sodišče RS v sklepu, št. U-I-217/08 z dne 2. 10. 2008, opredelilo kot posamični akt. Tožnik v svojem primarnem tožbenem predlogu predlaga, da se Uredba odpravi, s čimer po presoji Vrhovnega sodišča predlaga, da se odpravijo vsi njeni členi, tudi 44. člen. Upoštevaje navedeno stališče Ustavnega sodišča in 40. člen ZUS-1, ki določa, da sodišče presoja izpodbijani akt v mejah tožbenega predloga, ni pa vezano na tožbene razloge, tožnik s postavljenim tožbenim predlogom izpodbija tudi posamični akt (44. člen) oziroma dokončni upravni akt, ki ga v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na 44. člen Uredbe, nezakonit. 7. Vrhovno sodišče je zaradi navedenega pritožbi delno ugodilo, saj je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je (delno) vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1). Zato je na podlagi 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožbi v delu, s katerim tožnik izpodbija posamični akt (44. člen Uredbe), meritorno.

K II. točki izreka:

8. Tožnik je s pritožbo delno uspel. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi določbe tretjega in četrtega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izrek o stroških postopka pridržalo za končno odločbo.