Jedro

Terjatve, ki so prijavljene prepozno ali sploh niso prijavljene, ne prenehajo, le iz stečajne mase jih ne bo mogoče poplačati.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v II. točki izreka in se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo zavarovalnine na podlagi Pogodbe o zavarovanju izvoznih terjatev, s katero naj bi tožeča stranka zavarovala svoje terjatve, ki nastanejo z dobavo blaga in storitev kupcem v tujini, med drugim tudi terjatve do kupca B., d. o. o., iz Srbije.

2. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, toženi stranki naložilo plačilo zneska 7.310,00 EUR z zamudnimi obrestmi (I. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za plačilo zneska 7.310,00 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

4. Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom III DoR 18/2015 z dne 5. 5. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali v primeru neprijave upnikove terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom preneha upnikova pravica od zavarovalnice, pri kateri je imel upnik (neprijavljeno) terjatev do dolžnika zavarovano, terjati plačilo zavarovalnine.

5. Po dopustitvi revizije je tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožeča stranka (d. d.) je s toženo stranko (zavarovalnico) sklenila Pogodbo o zavarovanju izvoznih terjatev št. 1 z dne 26. 11. 2007 (v nadaljevanju Pogodba), s katero je tožeča stranka zavarovala svoje terjatve, ki nastanejo z dobavo blaga in storitev kupcem v tujini (v nadaljevanju dolžniki), tožena stranka pa je za vsakega dolžnika določila limit, do katerega zavarovalno kritje velja. Tožena stranka je odobrila limit tudi za terjatve do dolžnika B., d. o. o., v višini 60.000,00 EUR.

- Dolžnik B., d. o. o., svoje pogodbene obveznosti do tožeče stranke po računu št. 15053 z dne 10. 11. 2008, ki je zapadel v plačilo 10. 12. 2008, ni v celoti plačal. Tožeča stranka je terjatev na podlagi tega računa prijavila v zavarovanje dne 10. 12. 2008, nato pa pri toženi stranki dne 15. 10. 2009 prijavila zavarovalni primer.

- Dne 3. 6. 2009 je bil uveden [Op.: glede na podatke sodnega/poslovnega registra pravilno začet] stečajni postopek nad tožečo stranko.

- Dne 8. 4. 2011 je bil v Republiki Srbiji začet stečajni postopek nad dolžnikom B., d. o. o., Tožeča stranka svoje terjatve do dolžnika v stečajnem postopku ni prijavila.

Uporabljeni predpisi

8. Prvi odstavek 80. člena Zakona o stečaju Republike Srbije (Sl. Glasnik Republike Srbije, št. 104/2009, 99/2011, 71/2012 - odločitev US, 83/2014) določa, da lahko stečajni upniki uveljavljajo svoje terjatve do stečajnega dolžnika samo v stečajnem postopku. Prvi odstavek 111. člena srbskega Zakona o stečaju ureja obliko in vsebino prijave terjatve. Peti odstavek 111. člena srbskega Zakona o stečaju določa rok za prijavo terjatve ter da bodo vse prijave po roku zavržene kot prepozne. Drugi odstavek 117. člena srbskega Zakona o stečaju določa, da upnik prerekane terjatve, ki ni začel pravdnega postopka ali zahteval nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka v zakonsko določenem roku, izgubi to pravico in položaj stečajnega upnika.

Presoja sodišč prve in druge stopnje

9. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor neprijave terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad njenim dolžnikom B., d. o. o., kot neutemeljen. Zavzelo je stališče, da sama opustitev prijave terjatve še ne pomeni, da je s tem ugasnila pravica tožeče stranke, da uveljavlja zoper toženo stranko terjatev iz naslova nastopa zavarovalnega primera. Po mnenju sodišča prve stopnje bi tožena stranka lahko kvečjemu zahtevala sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti izplačila zavarovalnine (8. točka oziroma 7. stran obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

10. Sodišče druge stopnje je nasprotno zavzelo stališče, da je terjatev tožeče stranke do njenega dolžnika B., d. o. o., zaradi neprijave v stečajnem postopku nad dolžnikom v skladu s pozitivnim pravom Republike Srbije prenehala(1). Nadalje je sklepalo, da s prenehanjem glavne obveznosti prenehajo tudi vse stranske pravice, ki so nastale v zvezi s to temeljno pravico; v obravnavanem primeru naj bi tako prenehala terjatev tožeče stranke do tožene stranke (zavarovalnice) iz naslova zavarovanja terjatev tožeče stranke do dolžnika B., d. o. o. (8. točka oziroma 5. stran obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

Revizijske navedbe

11. Tožeča stranka se v reviziji strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da naj bi terjatev tožeče stranke do dolžnika B., d. o. o., prenehala zaradi neprijave v stečajnem postopku nad dolžnikom, medtem ko nasprotuje stališču, da je s prenehanjem navedene (glavne) obveznosti prenehala tudi stranska (akcesorna) pravica. Sklicuje se na sodbo VS RS II Ips 91/2010 z dne 24. 5. 2012, kjer naj bi bilo zavzeto stališče, da je za zavarovanje terjatev treba uporabiti določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na poroštvo. V tem kontekstu naj bi bila sodba sodišča druge stopnje v nasprotju z določbo prvega odstavka 1022. in določbo drugega odstavka 1019. člena člena OZ. Enake določbe naj bi veljale tudi v Republiki Srbiji. Terjatev tožeče stranke do zavarovalnice naj tako ne bi ugasnila. Poudarja, da naj bi bilo bistvo zavarovanja v tem, da se zavarovanec zavaruje za primer insolventnosti dolžnika, oziroma da naj bi bilo bistvo razmerja v zagotovitvi varnosti upnika.

Presoja utemeljenosti revizije

12. Revizija je utemeljena.

13. Postopek pred sodiščem druge stopnje je tekel o vprašanju posledic neprijave upnikove terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom in o vprašanju prenehanja stranskih pravic, zato je v okviru dopuščene revizije tudi Vrhovno sodišče presojalo pravilnost materialnopravnih stališč sodišča druge stopnje o teh vprašanjih. V tem okviru Vrhovno sodišče ni moglo upoštevati morebitnega pogodbenega dogovora pravdnih strank o obstoju oziroma prenehanju terjatve do tožene stranke (zavarovalnice), saj sodbi sodišč prve in druge stopnje ugotovitev o morebitni tovrstni vsebini pogodbenega dogovora pravdnih strank ne vsebujeta, tožena stranka pa v pritožbi morebitne nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tudi ni uveljavljala.

14. Pravilno je stališče tožeče stranke, da zaradi neprijave terjatve do dolžnika B., d. o. o., v stečajnem postopku nad njim ni prenehala njena terjatev za plačilo zavarovalnine do tožene stranke (zavarovalnice), pri kateri je imela tožeča stranka (neprijavljeno) terjatev do dolžnika zavarovano, čeprav iz drugih razlogov, kot so ti, ki jih tožeča stranka navaja v reviziji.

15. Zmotno je izhodiščno stališče sodišča druge stopnje, da je upoštevaje stečajno zakonodajo Republike Srbije terjatev tožeče stranke (upnika) do njenega dolžnika B., d. o. o., prenehala zaradi neprijave te terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona (drugi odstavek 9. člena OZ, enako drugi odstavek 17. člena Zakona o obligacionim odnosima - ZOO, ki se uporablja v Republiki Srbiji). Stečajna zakonodaja Republike Srbije je jasna in ne daje podlage za zaključek, da bi v primeru prepozne prijave ali neprijave upnikove terjatve v stečajnem postopku dolžnikova obveznost do upnika prenehala.

16. Sodišče druge stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 80. člena, prvi in peti odstavek 111. člena ter drugi odstavek 117. člena Zakona o stečaju Republike Srbije. Vendar pa nobena od teh določb ne določa, da bi terjatev upnika do stečajnega dolžnika zaradi neprijave v stečajnem postopku nad dolžnikom prenehala. V obsegu, v katerem citirane določbe srbskega Zakona o stečaju določajo zavrženje prepozne prijave terjatve v stečajnem postopku oziroma izgubo pravice v pravdnem postopku zahtevati ugotovitev obstoja prerekane terjatve in izgubo položaja stečajnega upnika, te določbe - upoštevaje naravo in smisel stečajnega postopka - ne pomenijo nič drugega kot to, da v teh primerih izpolnitve terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase.

17. Ureditev v slovenski stečajni zakonodaji je podobna. Posledice prepozne prijave oziroma neprijave v stečajnem postopku, ki se vodi v Republiki Sloveniji, določa peti odstavek 296. člen ZFPPIPP: Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve. Upoštevaje naravo in smisel stečajnega postopka, predvsem načelo koncentracije, se pristavek „v razmerju do stečajnega dolžnika“ lahko logično razloži le tako, da izpolnitve terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase. Terjatve, ki so prijavljene prepozno ali sploh niso prijavljene, tako ne prenehajo.(2)

18. Zmoten je tudi nadaljnji sklep sodišča druge stopnje, da je s prenehanjem glavne obveznosti prenehala kot stranska terjatev tudi vtoževana terjatev tožeče stranke do tožene stranke (zavarovalnice) iz naslova zavarovanja terjatev tožeče stranke do dolžnika B., d. o. o. Prvič, nadaljnji sklep sodišča druge stopnje je zmoten, ker temelji na zmotnem izhodiščnem stališču, da naj bi terjatev tožeče stranke (upnika) do njenega dolžnika kot glavna obveznost prenehala zaradi neprijave te terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom. Drugič, nadaljnji sklep sodišča druge stopnje je zmoten tudi zato, ker terjatev do plačila zavarovalnine na podlagi pogodbe o zavarovanju terjatev ni stranska pravica.

19. Glede na obrazloženo se odgovor na dopuščeno vprašanje glasi: V primeru neprijave upnikove terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom ne preneha upnikova pravica od zavarovalnice, pri kateri je imel upnik (neprijavljeno) terjatev do dolžnika zavarovano, terjati plačilo zavarovalnine.

Odločitev o reviziji

20. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o dopuščeni reviziji.

21. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče druge stopnje materialno pravo zmotno uporabilo in da je pritožba tožene stranka zato ostala neizčrpana, je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo v II. točki izreka in zadevo v tem delu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP, I. točka izreka).

22. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

(1) Prvi odstavek 80. člena, prvi in peti odstavek 111. člena ter drugi odstavek 117. člena Zakona o stečaju Republike Srbije v zvezi s 479. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

(2) Primerjaj načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 21. 6. 2013 ter 8. in 9. točko obrazložitve sodbe VS RS II Ips 200/2014 z dne 21. 1. 2016.