Jedro

Etažni lastnik je tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba, od katere lahko tožnik (komunalno podjetje) terja plačilo v sodnem postopku. To velja ne glede na morebitna plačila toženca upravniku. Z odstopom terjatve dobavitelju upravnik zgolj izgubi upravičenje, da sprejema plačila etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačuje obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami. Dejstvo, da je toženec svoj dolg delno že poravnal neposredno tožniku (oziroma ga bo v celoti poravnal na podlagi te pravnomočne sodbe), bo lahko uveljavljal v postopku, ki ga zoper njega vodi upravnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na znesek 401,35 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2020 do 16. 6. 2021 (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku v roku 8 dni plača 257,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2021 do plačila (II. točka izreka) in ji povrne 475,32 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

_Pritožba_

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje (II. in III. točko izreka sodbe in sklepa) je toženec vložil laično pritožbo. Ponavlja, da je 15. 6. 2021 plačal znesek delnega umika v višini 375,70 EUR in po opominu obresti v znesku 50,79 EUR. Navaja, da je upravnik vložil tožbo za vse neplačane račune, vključno z zneskom, ki ga uveljavlja tožnik, za razliko pa ni podal umika, niti sodišče ni izdalo sklepa o umiku. V upravnikovi tožbi je tako razlika 232,71 EUR. Toženec se sprašuje, zakaj mora plačati dvakrat za isto zadevo. Smatra, da za nastale stroške ni kriv, saj brez umika ni mogel plačati vtoževanega zneska.

3. Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. _Presoja utemeljenosti pritožbe_

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega zneska 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP se smeta sodba oziroma sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče se bo v nadaljevanju opredelilo do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Toženec v pritožbi izpostavlja, da je tožniku že plačal iz naslova glavnice 375,70 EUR in obresti 50,79 EUR, skupno torej 426,49 EUR. To je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo (13. točka obrazložitve). Ravno na podlagi te ugotovitve in tožnikovega delnega umika tožbe je za znesek 401,35 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2020 do 16. 6. 2021 postopek ustavilo. Tožniku je prisodilo le presežek vtoževanega zneska (257,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2021 do plačila).

7. Podlaga za toženčevo obveznost plačila ni umik tožbe s strani upravnika, temveč storitve, ki jih je tožnik (komunalno podjetje) nudil tožencu kot lastniku stanovanja v večstanovanjskem objektu. Da je te storitve nudil, med strankama ni sporno. Etažni lastnik je tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba, od katere lahko tožnik terja plačilo v sodnem postopku. To velja ne glede na morebitna plačila toženca upravniku. Z odstopom terjatve dobavitelju upravnik zgolj izgubi upravičenje, da sprejema plačila etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačuje obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami.2 Dejstvo, da je toženec svoj dolg delno že poravnal neposredno tožniku (oziroma ga bo v celoti poravnal na podlagi te pravnomočne sodbe), bo lahko uveljavljal v postopku, ki ga zoper njega vodi upravnik. Da bi že plačal (bodisi upravniku, bodisi tožniku) tudi prisojeni znesek (257,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2021 do plačila), pa toženec ni niti zatrjeval, še manj dokazal. 8. Odločitev je pravilna tudi v stroškovnem delu. Tožnik je tožbo delno umaknil neposredno po plačilu s strani toženca, kar postopku ni bilo sporno, zato mu gredo stroški na podlagi 158. člena ZPP, v preostanku pa je z zahtevkom uspel, zato mu za ta del gredo stroški na podlagi 154. člena ZPP.

9. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 Skladno s petim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami (ZPP). 2 Prim. VSL sodba I Cp 573/2016, VSL sodba I Cpg 1049/2015, VSL sodba I Cp 302/2015, VSL Sodba in sklep I Cpg 726/2020, VSC Sodba I Cpg 52/2020.