Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.
Tožbi se ugodi, sklep Slovenskega podjetniškega sklada, št. SIA11/00184-1 z dne 8. 7. 2011, ter sklep Slovenskega podjetniškega sklada, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, se odpravita ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške v postopka v višini 80 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe.
S sklepom, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, organ ni odobril vloge tožnice. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila prošnjo za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011. Njen projekt je po kvantitativnih merilih pridobil 70 do 100 možnih točk, prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, pa je 75 ali več točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi 5 kvantitativnih meril in 5 kvalitativnih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo. Pri merilu 1. Inovativnost je tožnica prejela 20 točk od 20 možnih točk, ker je iz vloge razvidno, da gre za uvajanje novih izdelkov/storitev, ki so/bodo predvsem rezultat lastnega razvoja. Pri merilu 2. Sodelovanje z vsaj eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov – storitev je tožnica prejela 0 točk od možnih 10 točk, ker je iz predložene podpisane pogodbe z Institutom Jožef Stefan razvidno, da ni podpisana s strani odgovornih oseb institucije znanja, kot sta dekan ali rektor. Pri merilu 3. Faza oziroma stopnja izdelkov/storitev v podjetju je tožnica prejela 10 od možnih 30 točk, ker je iz vloge tožnice razvidno, da sta glavna produkta zibka in otroška posteljica, pri čemer je zibka že pripravljena za prodajo, kar je vidno tudi iz terminskega plana, planiran pričetek prodaje na bi bil že v aprilu 2011. Otroška posteljica je prav tako razvita in pripravljena za prodajo. Oba izdelka sta med drugim že prejela zlato oziroma bronasto medaljo na sejmu inovatork v …. Pri merilu 4. Tržna naravnanost in potencialni trgi v povezavi s projektom je tožnica dobila 25 točk od možnih 25 točk. Pri merilu 5. Reference in zaposlenost lastnikov v podjetju je tožnica prejela 15 točk od možnih 15 točk. Ker je projekt prejel več kot 60 točk, je šel v analizo s kvalitativnimi merili in pridobil pozitivno mnenje. Pri merilu 1. Tehnološka perspektivnost in tržna perspektivnost je bilo ugotovljeno, da je trg stabilen. Pri merilu 2. Terminski plan in ocena realnosti časovne izvedbe poslovnega načrta podjetja v treh letih je realno in so opisane aktivnosti po mejnikih skupaj z rezultati mejnikov. Pri merilu 3. je Ocena uspešne izvedbe poslovnega načrta glede na vložena in razpoložljiva finančna sredstva realna. Pri merilu 4. Ugotovitve po poslovnem načrtu podjetja pa je organ navedel, da so trendi v poslovnem načrtu pozitivni, da pa kazalnik poslovanja ni realen, saj tožnica načrtuje pretirano in nerealno visoke rasti poslovanja, donosov in dodane vrednosti. V prilogi PN ni prikazanega t.i. materialnega poslovanja (stroški, zaloge), kar je pri načrtovanem tako velikem obsegu poslovanja nerealno. Tožnica izkazuje v letu 2011 negativno denarno poslovanje, nakazanih ukrepov za sanacijo pa ni nakazanih. Poslovni načrt je finančno skladen. Pri merilu 5. Obrazec/mnenje SIO-ja o podjetju pa je bilo ugotovljeno, da je to mnenje pozitivno. Organ je tako odločil, da se vloga ne odobri.
S sklepom, št. SIA11/00184-1 z dne 8. 7. 2011, je organ v 1. točki izreka odpravil sklep, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, in v 2. točki izreka ni odobril vloge tožnice. V obrazložitvi je v zvezi s 1. točko izreka navedel, da je na podlagi pritožbe in dodatnem pregledu obrazložitev točk za merilo 2. Sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev opazil pomanjkljivo obrazložitev točk pri tem merilu. Sklep z dne 10. 6. 2011 je zato odpravil in je izdal nov sklep. V obrazložitvi k 2. točki izreka je navedel enake razloge, kot v sklepu z dne 10. 6. 2011, razen v delu, ki se nanaša na točko 2. Sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev, pri katerem je tožnica prejela 0 točk od možnih 10 točk, ker je iz predložene podpisane pogodbe z Institutom Jožef Stefan razvidno, da gre za sodelovanje na področju marketinških dejavnosti. Po tej pogodbi bo Inštitut izvedel za tožnico ''Raziskavo o možnostih vstopa na ameriški trg'', ki bo razdeljena na dve fazi: ocena trga in priprava izhodišč za pogajanja s potencialnimi zastopniki na ameriškem trgu. Tožnica tako sicer sodeluje z institucijo znanja, vendar ne na področju razvoja novih izdelkov (več funkcijska zibelka in več funkcijska otroška soba), ampak na področju možnosti vstopa podjetja na ameriški trg.
Tožnica je v tožbi navedla, da se ne strinja z odločitvijo organa. Organ je projekt pod točko 2. Sodelovanje z institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov in storitev napačno ocenil in v nasprotju z obrazložitvijo kvantitativnih meril iz razpisa, ki kot institucije znanja v skladu z Zakonom o zavodih šteje javne zavode, ki imajo registrirano raziskovalno dejavnost in univerze s sedežem v RS. Predložena pogodba je podpisana s strani odgovorne osebe – direktorja in ker ne gre za univerzo, ki je seveda tudi institucija znanja, ni potreben podpis dekana ali rektorja. Institut Jožef Stefan je s svojo registrirano raziskovalno dejavnostjo vsekakor institucija znanja in je zato ocena organa napačna. V zvezi z oceno pod točko 3. Faza oziroma stopnja izdelkov/storitev v podjetju pa je tožnica navedla, da je iz poslovnega načrta (stran 8 in 9) jasno razvidno, da sta bila oba produkta v času prijave na razpis (tj. 25. 3. 2010) v razvoju. Iz razpisa izhaja, da se subvencija odobri za upravičene stroške, torej za stroške razvoja od 1. 8. 2010 do 31. 7. 2011. Razumljivo je, da v tem času poteka razvoj skozi različne faze, do končnega izdelka, ki je pripravljen za trg. V tožničinem primeru je bil plan, da bo zibelka pripravljena za trg že v aprilu 2011 (dejansko je pripravljena šele zdaj), otroška posteljica pa do 31. 7. 2011. Zato je odločitev o dodelitvi 10 točk nerazumljiva, saj bi komisija morala upoštevati celotni časovni interval in ne samo trenutka, ko je vlogo obravnavala. V času pred 1. 8. 2010 je imela tožnica oba produkta razvita le do stopnje modelčka (sploh še ne prototipa) in je prejela zlato medaljo na inovacijskem sejmu, kjer se je predstavila samo z modelom. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, sklep odpravi in vrne v ponovno odločanje, tožnici pa povrne stroške postopka.
Tožnica je nato sodišču posredovala pripravljalni spis z razširitvijo tožbe, v katerem je navedla, da je po vložitvi tožbe prejela dopis toženke in nov sklep, št. SIA11/00184-1 z dne 8. 7. 2011, s katerim je toženka odpravila sklep, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, in odločila, da tožničina vloga ne odobri. Iz dopisa z dne 8. 7. 2011 izhaja, da gre za popravo pomanjkljive obrazložitve prve odločbe oziroma kot je navedeno v dopisu, da je na podlagi pritožbe in dodatnem pregledu obrazložitev točk za merilo 2. Sodelovanje z vsaj eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev organ opazil pomanjkljivo obrazložitev točk po tem merilu, je pa odločil enako, le z drugo obrazložitvijo. Organ je pri izdaji novega sklepa nedvomno kršil pravila postopka, saj ni ponovno odločal o njeni vlogi, temveč je le spremenil obrazložitev, kar pa ne pomeni poprave odločitve v skladu s pravili postopka. Poprava sklepa bi lahko sledila le zaradi očitne pisne napake v prvem sklepu. Organ tudi omenja pritožbo, ki pa zoper sklep ni možna. Meni tudi, da če je organ delno pripoznal tožbeni zahtevek, ji mora povrniti stroške postopka. Ker izpolnjuje razpisne pogoje, je potrebno ponovno odločanje, zaradi česar predlaga, da sodišče odpravi sklep z dne 8. 7. 2011, izdan po sklepu z dne 10. 6. 2011, in vrne zadevo v ponovno odločanje, tožnici pa mora organ povrniti še stroške postopka.
Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je bila vloga tožnice ustrezno ocenjena, v posledici česar je bil tudi izdan sklep z dne 10. 6. 2011. Po prejemu poziva k odpravi napačne interpretacije sklepa pri merilu 2. Sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev (e-pošta z dne 24. 6. 2011 s strani A.A. iz Instituta Jožef Stefan) je organ po ponovnem postopku odpravil prvotni sklep zaradi pomanjkljive obrazložitve točk in izdal nov sklep z dne 8. 7. 2011. V nadaljevanju je nato ponovno povzela razloge sklepa v delu, ki ga tožnica vsebinsko izpodbija. Predlagala je zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka.
Tožnica je v odgovoru na odgovor še navedla, da je obrazložitev v sklepu z dne 8. 7. 2011 popolnoma drugačna. Organ je tudi navedel, da je izdal nov sklep na pritožbo inštituta, ki sploh ni stranka v postopku. V nadaljevanju ponovno povzema svoje vsebinske razloge za odpravo akta. Predlagala je kot doslej.
Tožba je utemeljena.
V obravnavanem primeru gre za presojo pravilnosti postopanja upravnega organa v postopku javnega razpisa. Predmet obravnavanega javnega razpisa so subvencije zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja, ki jih je za leto 2011 razpisal organ. To pomeni, da gre v zadevi za javnopravno stvar (4. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP), v kateri se upravni postopek smiselno uporablja (kolikor procesna pravila niso urejena s posebnim postopkom). V tem primeru je to Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) oziroma določbe njegovega VI. poglavja Postopki dodelitve sredstev za izvajanja razvojnih nalog in programov podjetniškega, inovativnega in finančnega okolja.
Sodišče ugotavlja, da je upravni organ na prijavo tožnice na javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 (P2) s sklepom, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, odločil, da se njena vloga ne odobri in v obrazložitvi za to navedel razloge. S sklepom, št. SIA11/00184-1 z dne 8. 7. 2011, pa je organ v 1. točki izreka sklep, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, odpravil in v 2. točki izreka (ponovno) odločil, da se vloga tožnice ne odobri. V obrazložitvi je v zvezi s 1. točko izreka navedel, da je na podlagi pritožbe in dodatnem pregledu obrazložitev točk za merilo 2. Sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov-storitev opazil pomanjkljivo obrazložitev točk pri tem merilu, zato je sklep z dne 10. 6. 2011 odpravil in izdal nov sklep. V nadaljevanju obrazložitve v zvezi z 2. točko izreka pa je ponovno navedel (v delu, ki se nanaša na zgoraj navedeno merilo 2. Sodelovanje vsaj eno institucijo znanja, sicer spremenjene) razloge za svojo odločitev o zavrnitvi vloge tožnice.
Tudi po presoji sodišča je tožničin ugovor o kršitvi določb postopka utemeljen, saj za takšno postopanje (tj. za odpravo prvotno izdanega sklepa in izdajo novega sklepa z enako odločitvijo, le v obrazložitvi deloma spremenjenimi razlogi, na podlagi – kot izhaja iz odgovora na tožbo toženke – ''pritožbe in e-pošte z dne 24. 6. 2011 s strani A.A. z Instituta Jožef Stefan'') organ ni imel podlage ne v ZPOP-1 in ne v ZUP (ki je sicer v sklepu z dne 8. 7. 2011 tudi ne navaja). Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek (po 34. členu ZPOP-1 zoper sklep oziroma obvestilo izvajalca razpisa iz 29. in 30. člena tega zakona (o izboru prejemnika sredstev) ni pritožbe), bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, pri čemer pa sodišče še opozarja, da sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre (in kar že pravilno opozarja tudi tožnica) za očitno pomoto (223. člen ZUP), ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev. Glede na navedeno je sodišče zaradi bistvene kršitve pravil postopka, ki je vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo sklep, št. SIA11/00184-1 z dne 8. 7. 2011. Ker pa se z odpravo sklepa, št. SIA11/00184-1 z dne 8. 7. 2011, ponovno uveljavi sklep, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, sodišče presoja še njegovo pravilnost in zakonitost. Sodišče se strinja tudi s tožničinim očitkom o (vsaj) napačni oceni projekta pri merilu 2. Sodelovanje z institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov in storitev, ko je organ štel, da pogodba o sodelovanju, sklenjena med Institutom Jožef Stefan in tožnico z dne 24. 3. 2011, ni podpisana s strani odgovorne osebe, zaradi česar je ni upošteval. Institut Jožef Stefan je javni raziskovalni zavod (ustanovljen z Odlokom o preoblikovanju Instituta Jožef Stefan v javni raziskovalni zavod – Uradni list RS, št. 13/92 s spremembami in dopolnitvami), ki ga zastopa in predstavlja direktor, ki je (kot izhaja iz predloženih upravnih spisov) pogodbo o sodelovanju tudi podpisal. Sodišče tako ugotavlja, da je organ v tem delu iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep o dejanskem stanju in je že iz tega razloga treba sklep, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, tudi odpraviti.
Zaradi navedenega je sodišče tožbi na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in odpravilo sklep, št. SIA11/00184-1 z dne 8. 7. 2011, ter sklep, št. SIA11/00184 z dne 10. 6. 2011, ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odločiti, hkrati s presojo tožničinih ostalih ugovorov, ki se nanašajo na ocenjevanje njene vloge.
Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnice je sodišče sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, po katerem se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in tožnika v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 80 EUR.