Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V rok treh delovnih dnie pred dražbo, se ne všteva sobota, ki je dela prost dan.
Pritožba Š. P. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ? nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k. o. G. domaknilo najboljšemu ponudniku G. D., K. t. ..., V. za kupnino 2.000,00 EUR.
Proti takšnemu sklepu se je pritožil Š. P. Nepojasnjeno zatrjuje, da v zapisnik ni vpisan navzoč V. R., čeprav ne pove v kakšni vlogi. V odredbi ni bil določen zadnji dan plačila varščine. Istega dne je bil na dražbi na P., obe varščini je plačal istega dne. V isti državi ne morejo biti takšne razlike. Sodišče ni čakalo 10 minut, čeprav je bil le en ponudnik. Predlaga zaslišanje prisotnih in razveljavitev sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče je ravnalo pravilno, ko pritožniku ni pustilo sodelovati na dražbi, ker varščine ni plačal najpozneje tri delovni dni pred dražbo. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je pritožnik varščino plačal dva delovna dneva pred dražbo, to je 22.06.2007. Dražba se je opravila 27.06.2007 in bi morala biti varščina plačana najpozneje dne 21.06.2007. Prvi delovni dan pred dražbo dne 27.06.2007 je bil torek 26.06.2007. Ponedeljek 25.06.2007 je bil državni praznik; dne 24.06.2007 je bila nedelja; dne 23.06.2007 je bila sobota; drugi delovni dan pred dražbo je bil petek 22.06.2007; tretji delovni dan pred dražbo pa je bil četrtek dne 21.06.2007. Po čl. 111/IV Zakona o pravdnem postopku sobota ni delovni dan, ampak je dela prost dan.
V odredbi na listni številki 112 res ni bilo datuma, ko je treba plačati varščino, saj to po zakonu ni potrebno in je računanje datuma prepuščeno strankam. V citirani odredbi pa je zapisano, da je treba varščino plačati tri delovne dneve pred dražbo. Kljub edinemu ponudniku je sodišče čakalo 10 minut po zadnji ponudbi (listna številka 115).
Sklicevanje na plačilo varščine v neki izvršilni zadevi na P., v tem postopku ni upoštevno, saj se mora upoštevati dejansko stanje v vsaki konkretni zadevi, ki pa ni nujno enako v vseh zadevah. Pravilnost posameznega sklepa je odvisna tudi od tega, ali je kateri od dražiteljev sklep izpodbijal s pritožbo ali ne.
Sklep sodišča prve stopnje o domiku je torej pravilen in zakonit, saj je sodišče pravilno uporabilo čl. 185/I Zakona o izvršbi in zavarovanju.