Jedro

Povsem logično je, da je vzpostavitev prejšnjega stanja povezana zgolj z motilnim dejanjem in se ne more nanašati na neko nepovezano, ločeno dejansko situacijo. V predlogu za izvršbo upnik ni z ničemer trdil, da je dolžnik motil upnikovo posest vožnje na sporni makadamski poti na način, da je povzročil nastanek jarka med makadamsko potjo in asfaltirano cesto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 16. 2. 2022 zoper sklep o izvršbi opr. št. I 4002/2018 z dne 18. 1. 2019 ugodi in se postopek izvršbe, ki teče zaradi dosege nadomestnega dejanja, ustavi (1. točka izreka sklepa) in da upnik nosi sam svoje stroške za sestavo vloge z dne 25. 3. 2022 (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je predlagal izvršbo z vzpostavitvijo prvotnega stanja tako, da bo teren makadamske poti zravnan, trden in spet prevozen. Nepravilno in nedopustno je sedaj za nazaj ugotavljati, iz katerega razloga in v kakšnem obsegu je bila izvršba predlagana. Razlogi, kot jih navaja sodišče, bi lahko bili kvečjemu podlaga za delno ugoditev dolžnikovemu rednemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, vendar sodišče tedaj tega ni storilo. Sodišče z razlago sklepa o izvršbi nedopustno zožuje obseg dovoljene izvršbe, kar pa je nedopustno. Sodišče je dejansko stanje ugotovilo na podlagi dveh fotografij, je pa kršilo upnikovo pravico do izjave in kontradiktornosti, saj je v zvezi z istimi dejanskimi okoliščinami predlagal ogled na kraju samem, sodišče pa teh dokazov ni izvedlo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Ugovoru dolžnika po izteku roka je sodišče prve stopnje ugodilo z obrazložitvijo, da je upnik v predlogu za izvršbo zatrjeval, da zaradi postavljenih kolov, ki sicer ne stojita na sami makadamski poti, ne more uporabljati poti s traktorjem in večjimi traktorskimi priključki in tako motilno ravnanje, ki ga je storil dolžnik, predstavlja postavitev dveh kolov in električnega kabla med njima. Zaradi navedenega motilnega ravnanja, je sodišče ugodilo predlogu za izvršbo in izdalo sklep o izvršbi, s katerim je dolžniku naložilo odstranitev obeh kolov in električnega kabla in posledično tudi vzpostavitev prvotnega stanja tako, da bo teren makadamske poti zravnan, trden in spet prevozen. Upnik tako v predlogu za izvršbo ni zatrjeval, da bi dolžnik storil kakšno motilno ravnanje, ki bi samo po sebi neposredno poseglo v zravnanost, trdnost in prevoznost makadamske poti same. Sodišče je že v obrazložitvi sklepa o ugovoru z dne 9. 4. 2021 navedlo, da stanje poti in potrebnost njene sanacije samo po sebi ni predmet tega izvršilnega postopka. Tako je dopustno izrek sklepa o izvršbi razlagati zgolj tako, da se dolžniku nalaga odstranitev obeh kolov in električnega kabla, ki je bil napeljan med njima, v zvezi z vzpostavitvijo prvotnega stanja, ki se nanaša na zravnanost, trdnost in prevoznost poti, pa je dolžniku naložena (le) odprava posledic motilnega ravnanja, t.j. je odprava posledic dolžnikovih posegov na poti, ki so v vzročni zvezi s postavitvijo kolov in električnega kabla, in odprava posledic posegov, ki motilno stanje odstranijo, t.j. odprava posledic posegov na poti, ki so v vzročni zvezi z odstranitvijo kolov in električnega kabla. Sicer pa odstranjena kola po obsegu nista bila voluminozna, zaradi česar življenjsko gledano ni mogoče pričakovati, da bi samo motilno ravnanje in odprava (posledic) motilnega ravnanja bistveno posegla v zravnanost, trdnost in prevoznost poti same oziroma terjala posebne priprave in dela, ki bi izrazito posegla v stanje poti oziroma njeno posebno sanacijo iz tega naslova. Med strankama ni sporno, da se na območju ne nahajata več niti sporna kola niti električni kabel, ki je bil napeljan med njima, je pa sporno ali je dolžnik z opravili, ki so bila opravljena dne 21. 6. 2021, izpolnil tudi obveznost v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja, ki se nanaša na zravnanost, trdnost in prevoznost poti glede na motilno ravnanje oziroma motilno stanje. Po pregledu obeh fotografij, ki sta priloženi ugovoru po izteku roka, ob primerjavi fotografij, ki jih je posnelo sodišče v času oprave ogleda na kraju samem dne 10. 3. 2021, je sodišče presodilo, da je bila makadamska pot na dan 21. 6. 2021 v boljšem stanju kot v času ogleda sodišča, zaradi česar sodišče meni, da je resnična dolžnika navedba o tem, da je tega dne zravnal in utrdil makadamski del poti. Iz ene fotografij z dne 21. 6. 2021 pa je tudi razvidno, da dolžnik po makadamski poti pelje s traktorjem, zato sodišče presoja, da je pot vzravnana, trdna in prevozna. Tako sodišče zaključuje, da je dolžnik uspel dokazati, da je odpravil posledice svojega motilnega ravnanja, oziroma v celoti izpolnil svojo nedenarno obveznost kot mu je bila naložena s sklepom o izvršbi. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Na predlog upnika je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 2109/2016 z dne 9. 5. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 310/2018 z dne 24. 5. 2018, in sicer s sodelovanjem izvršitelja, na dolžnikove stroške, tako da izvršitelj vzpostavi prejšnje posestno stanje na nepremičnini ID znak X-1, parc. št. 1 k. o. Y (ID 000), in sicer na njenem zahodnem delu, po katerem poteka del makadamske poti (pot med nepremičnino ID znak X-2, parc. št. 2 k. o. Y (ID 001) in nepremičnino ID znak X-3 k. o. Y (ID 002) v približni izmeri 80m2), tako da odstrani dva kola, ki stojita zahodno od kozolca št. stavbe 4 k. o. Y (razdalja med spornima koloma je cca. 8,1 m, izmera površine zemljišča, na katerem je do motenja prišlo, pa je cca. 5,5 m2) in na njiju napeljane električne kable oz. električno pašno ograjo, in sicer: 1. prvi leseni kol, ki stoji cca. 7,8 m zahodno od srednjega nosilnega stebra kozolca (to je drugi lesen nosilni steber z betonskim temeljem gledano od juga proti severu na zahodni strani kozolca št. stavbe 4 k. o. Y) in od te točke cca. 1,1 m južno, 2. drugi leseni kol, prebarvan zeleno, ki stoji cca. 5,6 m zahodno od skrajnega severnega nosilnega stebra kozolca (to je tretji, skrajni betonski nosilni steber gledano od juga proti severu na zahodni strani kozolca št. stavbe 4 k. o. Y) in od te točke cca. 0,8 m severno, ter _vzpostavi prvotno stanje na nepremičnini ID znak X-1, parc. št. 1 k. o. Y (ID 000), tako da bo teren makadamske poti zravnan, trden in spet prevozen._

7. Med strankama ni sporno, da je dolžnik po izdaji sklepa o izvršbi odstranil sporna dva kola, sporno pa je, ali je obveznost izpolnjena tudi v delu vzpostavitve prvotnega stanja tako, da je teren makadamske poti zravnan, trden in spet prevozen. Natančneje, upnik želi v tem izvršilnem postopku doseči, da dolžnik sanira jarek, ki se nahaja ob odlomljenem asfaltu na prehodu na makadamsko cesto. Navedeno izhaja iz njegovih trditev iz odgovora na ugovor po izteku roka, da je dolžnik v jarek sicer res nasul pesek, vendar pa je dež ta pesek nato odnesel in je na istem mestu spet zazeval jarek. Edini jarek na makadamski poti, ki je bil omenjen v tem postopku, je jarek, katerega obstoj je sodišče prve stopnje ugotovilo na ogledu na kraju samem ob reševanju rednega ugovora zoper sklep o izvršbi. Vendar pa je sodišče prve stopnje že tedaj oziroma v sklepu o ugovoru pojasnilo, da stanje oziroma sanacija poti v tem delu ni predmet tega izvršilnega postopka. Navedenemu višje sodišče pritrjuje in zato kot neutemeljene ocenjuje pritožbene trditve, da naj bi sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v pravnomočen sklep o izvršbi in zoževalo obseg dovoljene izvršbe.

8. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je upnik v izvršilnem predlogu kot motilno dejanje opisal postavitev dveh kolov in napeljavo električnega kabla. Povsem logično je, da je vzpostavitev prejšnjega stanja povezana zgolj z motilnim dejanjem in se ne more nanašati na neko nepovezano, ločeno dejansko situacijo. V predlogu za izvršbo upnik ni z ničemer trdil, da je dolžnik motil upnikovo posest vožnje na sporni makadamski poti na način, da je povzročil nastanek jarka med makadamsko potjo in asfaltirano cesto.1 Še več, nastanka jarka upnik ni zatrjeval niti v zvezi s samo postavitvijo spornih kolov. Zato se vzpostavitev prvotnega stanja na nepremičnini ID znak X-1, parc. št. 1 k. o. Y (ID 000), tako da bo teren makadamske poti zravnan, trden in spet prevozen, nanaša le na tisto spremenjeno stanje, ki je bilo povzročeno s postavitvijo kolov. Da takšnega spremenjenega stanja dolžnik ni odpravil, pa upnik v odgovoru na ugovor po izteku roka ni niti trdil, saj je trdil le, da je „dolžnik v jarek sicer res nasul pesek, vendar pa je dež ta pesek nato odnesel in je na istem mestu spet zazeval jarek“ ter zanikal dolžnikove trditve, da mu sklep o izvršbi ne nalaga zasipavanja kanala. V ničemer pa upnik ni zanikal, da je dolžnik siceršnjo makadamsko pot zravnal in je ta spet trdna in prevozna.

9. Posledično upnik neutemeljeno uveljavlja tudi kršitev pravico do kontradiktornosti postopka s tem, ko sodišče prve stopnje ni opravilo ogleda na kraju samem, ki ga je upnik predlagal v odgovoru na ugovor po izteku roka. Upnik je opravo ogleda namreč predlagal v zvezi s svojimi trditvami o nesaniranem jarku med asfaltno in makadamsko potjo oziroma „kanalu“, kar pa kot že povedano ni predmet tega izvršilnega postopka. Ker dejstva v zvezi z omenjenim jarkom v tem postopku niso pravno pomembna, v zvezi z njimi ni bilo treba izvajati dokazov, zato očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

10. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Iz izvršilnega naslova pa izhaja, da je tožena stranka (dolžnik) motila tožečo stranko (upnika) v mirni posesti nepremičnine ID znak X-1, nepremičnine ID znak X-5 in nepremične ID znak X-6 s tem, da je zahodni del prve navedene nepremičnine, jugovzhodni del drugo navedene nepremičnine in severni del tretje navedene nepremičnine, po katerem poteka del makadamske poti, in sicer med nepremičnino ID znak X-2 in nepremičnino ID znak X-3, v približni izmeri 80 m2 prekopala, tako da je nastal daljši jarek, v katerega je postavila oz. razporedila lesene kole, na njih napeljala električne kable oz. električno pašno ograjo ali električnega pastirja ter tako, da je znotraj te električne pašne ograje nasula betonski material, t.j. betonske kamne oz. stare betonske kose. Jarek, o katerem govori izvršilni naslov, je torej tisti, v katerem so bili nato postavljeni leseni koli, kabli in betonski material.