Jedro

Če sodišče ugodi zahtevi zapustnikovega upnika za ločitev zapuščine od premoženja dediča, je zapustnikov upnik, ki je predlagal ločitev, dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka, saj institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena – da bi se zapustnikovi upniki poplačali iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili upniki prezadolženega dediča. Zato je v takšnem primeru prekinitev zapuščinskega postopka smiselna, saj izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju bo namreč omejena le na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnika I. d.o.o. Ljubljana, v likvidaciji, napotilo, da v roku 15 dni predlaga izvršbo zoper dediče oporočne dedinje zapustnika, ter prekinilo zapuščinski postopek do zaključka izvršilnega postopka oziroma do izteka roka za vložitev predloga za izvršbo, če ta ne bo vložen.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožujeta dedinji oporočne dedinje S. J. in A. D..

Dedinja S. J. v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep neargumentiran ter da sodišče v zapuščinski zadevi po pokojnem A. D. še ni izdalo sklepa o dedovanju, zato dediči niso točno določeni, niti ni določena zapuščina, niti upniki. Meni, da sodišče ne bi smelo prekiniti zapuščinskega postopka ter da za napotitev upnika na izvršbo ni nobene podlage. Opozarja, da se v postopku priviligira upnika I. d.o.o. Ljubljana, v likvidaciji.

Tudi dedinja A.D. v pritožbi meni, da bi upnik I. d.o.o. Ljubljana, v likvidaciji, lahko vložil predlog za izvršbo brez napotitvenega sklepa sodišča in da prekinitev zapuščinskega postopka ni potrebna. Sodišču tudi očita, da ni ugotovilo obsega in vrednosti zapuščine ter vseh terjatev, niti kolikšen del zapustnikovega premoženja deduje posamezni dedič.

Upnik I. d.o.o. Ljubljana, v likvidaciji, na vročeni pritožbi ni odgovoril. Pritožbi nista utemeljeni.

Izpodbijani sklep o napotitvi upnika I.d.o.o. Ljubljana, v likvidaciji, na izvršbo zoper dediče zapustnika in o prekinitvi zapuščinskega postopka do zaključka tega izvršilnega postopka se navezuje na pravnomočen sklep sodišča prve stopnje o ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja z dne 1.7.2008 (ta vsebuje tudi popis in cenitev zapuščine), ki je bil izdan na predlog omenjenega upnika, kot je to navedeno tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Dedič namreč odgovarja svojim upnikom s svojim celotnim premoženjem: s tistim, ki ga je imel pred smrtjo zapustnika, in s podedovanim premoženjem, kajti le-to je prešlo nanj v trenutku zapustnikove smrti (132. člen Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD - Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami) in se je spojilo z njegovim dotedanjim premoženjem. Če je dedič prezadolžen, se lahko s posegom dedičevih upnikov v dedičevo celotno premoženje zmanjša možnost, da pridejo zapustnikovi upniki do poplačila. Zaradi take situacije lahko zapustnikovi upniki zavarujejo svoje terjatve tako, da v skladu s 143. členom ZD zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (separatio bonorum). Če sodišče ugodi zahtevi zapustnikovih upnikov za ločitev zapuščine od premoženja dediča, ima dedič dve vrsti premoženja: podedovano premoženje in siceršnje premoženje. Premoženji sta ločeni toliko časa, kolikor traja postopek poplačila terjatev zapustnikovih upnikov, ki so zahtevali ločitev (separatisti). Dokler sta premoženji ločeni, dedič ne more razpolagati s podedovanim premoženjem. Pravice do zapuščine pridobi samo tedaj, če po poplačilu zapustnikovih upnikov, ki so zahtevali ločitev, ostane kaj zapuščinskega premoženja (Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Ljubljana 2009, str. 237). V času, ko sta premoženji ločeni, se dedičevi upniki ne morejo poplačati iz zapuščine. Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev, imajo prednostno pravico do poplačila iz zapuščine, vendar pa lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja (glej 1. in 2. odstavek 143. člena ZD).

Vendar pa institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena – da bi se zapustnikovi upniki poplačali iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili upniki prezadolženega dediča. Zapustnikov upnik je torej dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. V takšnem primeru bo prekinitev zapuščinskega postopka smiselna, saj (pravilna) izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Kot že povedano, bo kasnejša izdaja sklepa o dedovanju omejena le na tisto, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo. Prekinitev postopka pa lahko tudi učinkovito varuje upnike, ki so zahtevali ločitev, pred neželenimi posledicami vknjižbe dediča (na podlagi sklepa o dedovanju) v zemljiško knjigo (predmet konkretne zapuščine so namreč tudi nepremičnine), saj bi na primer lahko upniki dediča v morebitni izvršbi zoper dediča segli po tako vknjiženem premoženju (glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 3865/2008 z dne 12.11.2008).

Upoštevaje navedeno, sta konkretna napotitev upnika (separatista) na izvršbo, v kateri bo ta lahko dosegel poplačilo svoje terjatve (kot je to tudi sam predlagal), in posledično prekinitev zapuščinskega postopka do zaključka tega izvršilnega postopka utemeljeni in smotrni, saj ustrezata ločitvi zapuščine. Kot že obrazloženo, sodišče prve stopnje v tej fazi postopka (pravilnega) sklepa o dedovanju ni moglo izdati, zato je v izpodbijanem sklepu navedlo dediče oporočne dedinje zapustnika, zoper katere je upnika (separatista), ki sicer razpolaga z izvršilnim naslovom zoper zapustnika, napotilo na izvršbo (glej 17. člen v zvezi s 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – ZIZ).

V zvezi s preostalimi pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena za preizkus izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08, v zvezi s 163. členom ZD), pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa sicer res skromna, vendar pa vsebuje odločilne razloge za izdajo izpodbijanega sklepa, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določb postopka. Upnik I. d.o.o. Ljubljana, v likvidaciji, pa je edini izmed upnikov v tem zapuščinskem postopku, ki je predlagal ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o priviligiranju omenjenega upnika.

Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD), je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.