Jedro

Nasprotna razlaga, ki jo zagovarja revidentka, da naj bi imel tožnik tudi po izteku prekluzivnega roka iz prvega odstavka 396. člen ZGD-1 pravico uveljavljati nove izpodbojne razloge, je zato v nasprotju z namenom te zakonske določbe, saj bi povečevala negotovost v pravnem prometu. Odgovora na dopuščeno revizijsko vprašanje zato ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na stališča čiste procesne teorije glede identitete tožbenega zahtevka. Namen, ki ga zasleduje citirana določba o prekluzivnem roku za vložitev tožbe, zato od tožnika terja, da v tem roku s tožbo jasno usmeri svoj pravovarstveni zahtevek in s tem zameji negativne učinke, ki izvirajo iz podaljšanega stanja negotovosti glede veljavnosti sklepa skupščine. Glede trditev, podanih po izteku prekluzivnega roka, ki presegajo navedeni okvir v tožbi, je tožeča stranka prekludirana.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna v petnajstih dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 439,20 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala razveljavitev sklepa številka 2, sprejetega na 21. redni skupščini tožene stranke 25. 7. 2016. Podrejeno je uveljavljala zahtevek za ugotovitev ničnosti istega sklepa skupščine tožene stranke.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni kot tudi podrejeni tožbeni zahtevek tožeče stranke.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke s sklepom III DoR 23/2019 z dne 19. 3. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali mora dolžnik pri izpodbijanju skupščinskega sklepa vse izpodbojne razloge zajeti že v sami tožbi in je glede navajanja drugih izpodbojnih razlogov po preteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe prekludiran.

5. Tožeča stranka je v zakonskem roku vložila revizijo. Uveljavljala je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in revizijskemu sodišču predlagala, da reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve oziroma druge stopnje v ponovno odločanje.

6. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala zavrnitev revizije in priglasila stroške revizijskega postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Glede uporabe določb ZPP**

7. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **Relevantno dejansko stanje**

8. Tožeča stranka je delničarka tožene stranke.

9. Na 21. redni skupščini tožene stranke dne 25. 7. 2016, ki se jo je udeležila tudi tožeča stranka, je bil sprejet sklep številka 2, ki se je glasil: Na podlagi pete alineje drugega odstavka 48. člena Statuta družbe E., d. d. skupščina odloči, da se sklene Pogodba o menjavi poslovnih deležev med G., d. o. o. in E., d. d. in Aneks št. 1(ena) k tej pogodbi.

10. Tožeča stranka je na skupščini napovedala izpodbijanje tega sklepa.

11. 23. 8. 2016 je tožeča stranka vložila tožbo, s katero je s primarnim zahtevkom uveljavljala razveljavitev v prejšnjih točkah citiranega sklepa skupščine tožene stranke. Kot razlog za izpodbojnost je uveljavljala: a) da naj bi se v nasprotju s Statutom tožene stranke skupščine udeležil dr. A. A., predsednik uprave družbe G., d. o. o., ki naj bi bil aktivno vključen v razpravo pri navedeni točki dnevnega reda skupščine; b) da je tožena stranka sporno pogodbo sklenila še pred prejemom ustreznega soglasja skupščine; c) da k sklenitvi pogodbe ni podal predhodnega soglasja nadzorni svet tožene stranke.

12. V prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2016 je tožeča stranka navajala kot dodatni razlog za izpodbojnost sklepa, da naj bi poslovodstvo tožene stranke še pred sklicem skupščine skupaj s poslovodstvom družbe G., d. o. o. organiziralo več tajnih sestankov z izbranimi delničarji tožene stranke, ki imajo zadostno večino delnic za izglasovanje kakršnegakoli sklepa skupščine. S tem naj bi bila kršena pravica delničarjev do obveščenosti. Te navedbe je dodatno dopolnila z vlogo z dne 16. 6. 2017. **Zavzeta stališča sodišč prve in druge stopnje**

13. Sodišče prve stopnje je presodilo, da niso podani razlogi za izpodbojnost sklepa, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v tožbi. Glede kršitve pravice do obveščenosti delničarjev pa je presodilo, da tožeča stranka niti ni podala določnih trditev, glede seznanitve s katerimi podatki naj bi bila prikrajšana in kako naj bi takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepa (8. točka obrazložitve sodbe).

14. Sodišče druge stopnje je glede razlogov za izpodbojnost skupščinskega sklepa zaradi kršitve pravice do obveščenosti delničarjev zavzelo stališče, da je bila tožeča stranka s trditvami, ki jih je podala v pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2016, prekludirana (16. točka obrazložitve). Po njegovem mnenju naj bi bilo glede na specifičnost zahtevka nedopustno, da bi tožeča stranka pravočasno vložila izpodbojno tožbo iz enega razloga, nato pa bi v nadaljnjih vlogah, ki bi bile vložene po izteku roka za vložitev tožbe, te razloge širila. Zavrnilo pa je tudi pritožbene očitke, da naj bi sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev postopka, ker ni izvajalo dokazov v zvezi s to kršitvijo. Pri tem je pritrdilo pojasnilom sodišča prve stopnje glede razlogov za nezaslišanje prič, ki naj bi bile prisotne na spornih tajnih sestankih.

**Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje**

15. Enomesečni rok za vložitev izpodbojne tožbe iz prvega odstavka 396. člena Zakona o gospodarskih družbah1 je prekluzivni rok materialnega prava. Z iztekom tega roka namreč preneha materialnopravno upravičenje za razveljavitev sklepa skupščine, ki je obremenjen z izpodbojnimi razlogi. Časovna omejitev uveljavljanja takšnega upravičenja je predpisana zaradi varstva pravnega prometa. Možnost uveljavljanja neveljavnosti sklepa skupščine namreč ustvarja negotovost, ki ima lahko negativne učinke za poslovanje družbe. Tveganja, ki izvirajo iz takšne negotovosti, se lahko odražajo tudi v zmanjšanju interesa tretjih oseb pri sklepanju poslov, ki bi bili kakorkoli povezani s takšnim sklepom skupščine.

16. Zaradi zmanjšanja negotovosti v pravnem prometu, ki izvira iz možnosti izpodbijanja sklepa skupščine, je zakonodajalec predpisal napoved izpodbijanja sklepa skupščine kot materialno predpostavko za izpodbojno tožbo (prvi odstavek 397. člena ZGD-1) in določil sorazmerno kratek prekluzivni rok za uveljavljanje te pravice. Dodatno pa je odpravo negotovosti glede veljavnosti skupščinskega sklepa omogočil tudi z možnostjo konvalidacije sklepa z novim sklepom skupščine (peti odstavek 395. člena ZGD-1).

17. Zmotno je stališče revizije, da naj bi negotovost glede reševanja spornega razmerja prenehala z vložitvijo tožbe s tožbenim predlogom za razveljavitev izpodbijanega sklepa skupščine. Za položaj udeležencev na trgu pomeni vložitev tožbe zgolj podaljšanje negotovosti glede veljavnosti sklepa skupščine do odločitve sodišča o takšnem pravovarstvenem zahtevku. V nasprotju z namenom varovanja pravnega prometa bi bila razlaga, ki bi tožniku po izteku prekluzivnega roka dopuščala spreminjanje izpodbojnih razlogov ali njihovo širitev.

18. Zato je določbo prvega odstavka 396. člena ZGD-1 treba razlagati tako, da mora tožnik v roku za vložitev tožbe določno opredeliti razloge za izpodbijanje sklepa skupščine. To ne pomeni, da je tožnik že z iztekom roka prekludiran glede navajanja kakršnihkoli novih dejstev. Pomeni zgolj, da mora biti iz trditvene podlage, ki jo je tožnik podal v tožbi do izteka prekluzivnega roka, določno pojasnjena smer napada tožnika z opredelitvijo tistih dejstev, ki utemeljujejo uveljavljane izpodbojne razloge.2 To ne izključuje možnosti konkretizacije in dopolnjevanja te trditvene podlage po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe v okviru procesnih omejitev glede dopolnjevanja procesnega gradiva v pravdi (na primer določbe 286. in 286.a člena ZPP).

19. Ob takšni razlagi je tudi podaljšanje negotovosti glede veljavnosti izpodbijanega sklepa skupščine zaradi vložene izpodbojne tožbe omejeno na sklop dejstev, na katerih je v pravočasni tožbi tožnik gradil očitke o neveljavnosti sklepa. Na ta način so zamejena tudi tveganja v pravnem prometu tako za samo družbo kot tudi za druge informirane udeležence na trgu. Nasprotna razlaga, ki jo zagovarja revidentka, da naj bi imel tožnik tudi po izteku prekluzivnega roka iz prvega odstavka 396. člen ZGD-1 pravico uveljavljati nove izpodbojne razloge, je zato v nasprotju z namenom te zakonske določbe, saj bi povečevala negotovost v pravnem prometu. Odgovora na dopuščeno revizijsko vprašanje zato ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na stališča čiste procesne teorije glede identitete tožbenega zahtevka. Namen, ki ga zasleduje citirana določba o prekluzivnem roku za vložitev tožbe, zato od tožnika terja, da v tem roku s tožbo jasno usmeri svoj pravovarstveni zahtevek in s tem zameji negativne učinke, ki izvirajo iz podaljšanega stanja negotovosti glede veljavnosti sklepa skupščine. Glede trditev, podanih po izteku prekluzivnega roka, ki presegajo navedeni okvir v tožbi, je tožeča stranka prekludirana.

20. Takšen odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje terja zgolj še preizkus, kam je mogoče umestiti nove trditve tožeče stranke v pripravljalnih vlogah z dne 17. 11. 2016 in 16. 6. 2017. 21. Tožeča stranka je s tožbo, vloženo znotraj prekluzivnega roka iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1, izpodbojnost utemeljevala s sklicevanjem na več razlogov, povzetih v 11. točki te obrazložitve. Z vidika zakonske ureditve izpodbojnih razlogov v 395. členu ZGD-1 je te očitke mogoče umestiti v sklop dopustnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1 (kršitve zakona ali statuta pri sprejemu sklepa, ki vplivajo na veljavnost sklepa).

22. Dodatne navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2016 in njeno sklicevanje na kršitev delničarjeve pravice do obveščenosti pa pomenijo uveljavljanje dodatnega izpodbojnega razloga, ki ga ZGD-1 ureja v drugem odstavku 395. člena ZGD-1. Za ta izpodbojni razlog je relevanten sklop dejstev, iz katerih je mogoče sklepati na kršitev delničarjeve pravice do informiranosti in izkazana vzročna povezava te kršitve s sprejetim sklepom.

23. Ker je tožeča stranka z vlogo, ki je bila na sodišče vložena po izteku prekluzivnega roka iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1, dopolnjevala trditve z navedbami, ki so povezane z drugim izpodbojnim razlogom, se izkaže kot pravilno sklepanje sodišča druge stopnje, da je bila tožeča stranka s temi trditvami prekludirana.

**Glede odločitve o reviziji**

24. Upoštevaje pojasnjen odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

**Glede stroškov postopka**

25. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, je dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Vrhovno sodišče je v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 2/2015) toženi stranki priznalo kot potrebne stroške stroške odgovora na revizijo (tar. št. 21/34) v višini 600 točk. Upoštevaje vrednost točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znašajo potrebni stroški tožene stranke 439,20 EUR.

1 Uradni list RS št. 42/2006 s spremembami (v nadaljevanju ZGD-1). 2 Takšno stališče zagovarjata tudi nemška teorija in sodna praksa ob primerljivi določbi v prvem odstavku § 246 nemškega Aktiengesetz-a. Glej Hüffer/Schäfer, Münchener Kommentar zum Aktiengesetz, 4. izdaja, Verlag C.H. Beck/Verlag Franz Vahlen, München 2016, rob. št. 44, stran 1616 in tam citirana sodna praksa.