Jedro

Prekomeren hrup in vibracije lahko predstavljata motilno dejanje.

Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožeča stranka, se navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka opusti izvajanje prekomernega hrupa in prekomernih in neobičajnih vibracij v večstanovanjski hiši na naslovu x, s katerimi se onemogoča uporaba najemniškega stanovanja v uporabi tožeče stranke.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je podala navedbe in dokaze, ki zahtevek utemeljujejo. Sodišče bi dokaze moralo izvesti. Vrsta in vzrok motilnega dejanja sta bila določno opredeljena (prekomeren hrup in vibracije), opredeljena je bila oseba, ki je motenje izvajala, začetek motilnih dejanj, prav tako pa je opisala vrsto in način izvajanja posameznih dejanj.

3. Tožena stranka na vloženo pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka ne konkretizira. Takšno uveljavljanje v pogledu kršitev, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne zadostuje. Pritožbeni preizkus je bil zato opravljen zgolj v pogledu ostalih, uradoma upoštevnih kršitev. Ugotovljeno je bilo, da niso bile storjene.

6. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke zavrnilo zaradi nezadostne trditvene podlage, menilo pa je tudi, da prekomeren hrup in vibracije ne morejo biti predmet sodnega varstva v motenjskih pravdah.

7. Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da prekomeren hrup in vibracije ne moreta predstavljati motilnega dejanja in biti torej predmet obravnave v motenjski pravdi (1), vendar pa pritrjuje zaključku, da tožeča stranka trditvenega bremena, upoštevajoč ugovore tožene stranke, ni zmogla. Tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zato pravilno zavrnilo.

8. V konkretni zadevi je tožeča stranka vložila sklepčno tožbo, saj je navedla minimum tistih dejstev, ki še zadoščajo za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice. Vendar se je njeno trditveno breme oziroma dolžnost substanciranja trditev iz tožbe spremenila (povečala) zaradi ugovorov, ki jih je tožena stranka dala v odgovoru na tožbo. Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi sklepčne tožbe dolžna ponuditi tožeča stranka, se namreč navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.

9. V konkretnem primeru je tožena stranka zanikala, da bi kdajkoli povzročala (prekomeren) hrup oziroma vibracije, navedla je, da uporabe stanovanja v zadnjih letih ni v ničemer spreminjala in da hrup (določene motnje zaznava tudi sama) ne izvira iz njenega stanovanja. O tem se je tožeča stranka lahko sama prepričala. Ugovarjala je tudi nespecificiranosti zatrjevanih motenj glede vrste, časa in obsega.

10. Glede na takšne ugovore bi bila tožeča stranka, da bi svojemu trditvenemu bremenu zadostila, dolžna svoje tožbene trditve ustrezno konkretizirati predvsem glede vrste, časa in obsega zatrjevanih motenj, saj gola trditev o prekomernem hrupu in vibracijah, ki naj bi jih povzročala tožena stranka, ni bila več dovolj. Ker tega ni storila (drugačne pritožbene trditve v podatkih spisa nimajo podlage), je sodišče ravnalo pravilno, ko je, ne da bi izvedlo s strani tožeče stranke predlagane dokaze, zahtevek zavrnilo. Kot je pravilno pojasnilo, manjkajočih trditev z izvedbo dokazov ni mogoče nadomeščati.

11. Pritožbeni očitki po navedenem niso utemeljeni. Ker je sodišče prve stopnje tudi materialno pravo uporabilo pravilno, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Odločanje o stroških pritožbenega postopka je odpadlo, ker jih tožeča stranka ni priglasila.

(1) Primerjaj na primer odločbo VSL II Cp 1859/1993, VSK Cp 415/1999 in VSL II Cp 1514/2012. Stališče, da prepovedane imisije lahko predstavljajo motenje posesti, zastopa tudi teorija (dr. Renato Vrenčur v delu Stvarno pravo, GV Založba, 2007, stran 123).