Jedro

Navedeno pa narekuje sklep, da v času smrti zapustnice iz sporne police življenjskega zavarovanja zanjo ni izhajala kakšna premoženjska pravica, ki bi se skladno z določbo 132. člena ZD v zvezi s prvim odstavkom 123. člena ZD prenesla na dediče. Po prvem odstavku 142. člena ZD s smrtjo pokojnega na dediče do višine podedovanega premoženja sicer preidejo tudi obveznosti, ki so, kakor položaj zapustnice kot zavarovalke po sporni zavarovalni polici, lahko predmet dedovanja. Vendar pa ima navedeno za posledico, da ob morebitni realizaciji zavarovalnega primera po smrti pokojnega zavarovalca, upravičenje do izplačila zavarovalne vsote za primer smrti zavarovanke nastane v pravni sferi pravnega naslednika pokojne in torej ne gre za prehod terjatve na pravnega naslednika zavarovalke iz naslova dedovanja po njej. Izhajajoč iz pravkar obrazloženega sodne takse za dodatni sklep o dedovanju po tretjem in četrtem odstavku 25. člena ZST-1 zato ni mogoče odmeriti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se dodatna zapuščinska taksa ne odmeri.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje kot dodatno zapuščino po pokojni M.M. ugotovilo še življenjsko zavarovanje po F. polici št. 50500019884 pri A.S. d.d. do celote (I. točka izreka). Za dediča celotne dodatne zapuščine je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča na Ptuju D 16/2017 z dne 13. 3. 2017 razglasilo vdovca Z.M. ter ugotovilo, da sta se hčerki pokojne V.M. in V.M. dedovanju dodatne zapuščine odpovedali (II. točka izreka). Dodatno zapuščinsko takso je odmerilo v višini 216,00 EUR in jo v roku 15 dni od prejema prvostopenjskega sklepa v plačilo naložilo dediču Z.M. (III. točka izreka). Po pravnomočnosti dodatnega sklepa o dedovanju je A.S. d.d. odredilo, da vsa upravičenja pokojne M.M. prenese na vdovca Z.M. do celote (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev v III. točki izreka se pravočasno po pooblaščencih iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dedič Z.M., vdovec pokojne. Navaja, da je kot prava nevešča oseba v zapuščinskem postopku napačno ocenil vrednost dodatne zapuščine, to je zavarovalne police, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev. Poudarja, da vrednost dodatne zapuščine ne znaša 7.560,00 EUR, saj je bila zapustnica po polici življenjskega zavarovanja zgolj zavarovalka, zavarovanka pa je bila njena hči V.M., kakor je razvidno tudi iz dopisa A.S. d.d. z dne 8. 10. 2018 na list. št. 69. V zavarovalni polici ocenjena vrednost 7.560,00 EUR tako predstavlja vrednost premoženja v primeru smrti v času trajanja zavarovanja, do katere pa je upravičena zapustnica v primeru smrti zavarovanke V.M. in ne obratno. Na dan smrti zapustnice vrednost dodatne zapuščine tako znaša 0,00 EUR, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Zgolj podrejeno pa pritožnik navaja še, da bi sodišče skladno z določbo drugega odstavka 28. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) kot odbitke moralo upoštevati še stroške pogreba ter stroške za popis in cenitev zapuščine, česar pa sodišče ni storilo. Glede na navedeno se pritožnik tako zavzema, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in III. točko izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da dodatna zapuščinska taksa znaša 0,00 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, sicer ne ugotavlja. Drži pa kot uveljavlja pritožba, da je sodišče zaradi zmotnega prepričanja o tem, da je iz sporne police življenjskega zavarovanja za zapustnico v času njene smrti izhajalo določeno premoženjsko upravičenje, izhajajoč iz 25. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodno takso za dodatni sklep o dedovanju zmotno odmerilo v višini 216,00 EUR. Navedeno je tako narekovalo spremembo prvostopenjske odločitve v tem obsegu, kot je razvidna iz zgornjega izreka.

5. Z dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje skladno z 221. členom ZD na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, upoštevaje pri tem dedne izjave zapustničinih hčera kot zakonitih dedinj, odločalo od dedovanju novo najdenega premoženja in sicer police življenjskega zavarovanja št. 50500019884, sklenjene pri A.S. d.d. Skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZST-1 se taksa za dodatni sklep o dedovanju plača od vrednosti pozneje ugotovljene zapuščine. Skladno s četrtim odstavkom istega člena ZST-1 sodišče to vrednost sicer ugotavlja po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga, vendar pa v danem primeru že slednji narekujejo drugačno odločitev, kot izhaja iz izpodbijanega dela izreka prvostopenjskega sklepa. V prvostopenjsko odločitev v pritožbeno neizpodbijanem delu naslovno sodišče sicer ne more posegati, vendar pa za potrebe pravilne odmere sodne takse za dodatni sklep o dedovanju ugotavlja, da je že glede na vsebino sporne zavarovalne police na list. št. 73 potrebno zaključiti, da iz te police v času smrti zapustnice zanjo ni izhajalo kakršnokoli premoženjsko upravičenje, ki bi skladno z določbo 2. člena ZD predstavljalo predmet dedovanja. Temeljni pogoj za dedovanje je namreč obstoj zapuščine,1 ta pa za pokojno iz sporne police življenjskega zavarovanja ne izhaja. Kot pravilno opozarja pritožba, je zapustnica sporno zavarovalno polico sklenila kot zavarovalka, kot zavarovanka in s tem upravičenka do plačila za doživetje ter ostale zavarovalne primere pa je nastopala njena hči V.M.. Pokojna kot zavarovalka je bila s polico življenjskega zavarovanja sicer določena za upravičenko do izplačila v primeru smrti svoje hčere - zavarovanke, vendar pa je v obravnavanem primeru jasno, da ta zavarovalni primer v času smrti zapustnice še ni nastopil. Navedeno pa narekuje sklep, da v času smrti zapustnice iz sporne police življenjskega zavarovanja zanjo ni izhajala kakšna premoženjska pravica, ki bi se skladno z določbo 132. člena ZD2 v zvezi s prvim odstavkom 123. člena ZD3 prenesla na dediče. Po prvem odstavku 142. člena ZD s smrtjo pokojnega na dediče do višine podedovanega premoženja sicer preidejo tudi obveznosti, ki so, kakor položaj zapustnice kot zavarovalke po sporni zavarovalni polici, lahko predmet dedovanja. Vendar pa ima navedeno za posledico, da ob morebitni realizaciji zavarovalnega primera po smrti pokojnega zavarovalca, upravičenje do izplačila zavarovalne vsote za primer smrti zavarovanke nastane v pravni sferi pravnega naslednika pokojne in torej ne gre za prehod terjatve na pravnega naslednika zavarovalke iz naslova dedovanja po njej. Izhajajoč iz pravkar obrazloženega sodne takse za dodatni sklep o dedovanju po tretjem in četrtem odstavku 25. člena ZST-1 zato ni mogoče odmeriti.

6. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dediča Z.M. ugodilo in skladno s 3. točko 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz zgornjega izreka.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj niso bili priglašeni.

1 VSK sklep I Cp 1385/2005 z dne 16. 1. 2007. 2 132. člen ZD: »Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.« 3 Prvi odstavek 123. člena ZD: »S smrtjo se uvede dedovanje po umrlem.«