Jedro

Tožena stranka je preložitev naroka za glavno obravnavo predlagala zato, ker naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke tega dne v tujini, česar pa ni z ničemer izkazala. Poleg tega pa tožena stranka tudi ni poskrbela, da bi jo na naroku zastopal pooblaščenec. Iz navedenega torej izhaja, da sodišče prve stopnje s tem, ko naroka za glavno obravnavo ni preložilo, temveč ga je opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ni kršilo določb postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 170426/2010 z dne 29. 11. 2011 v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Odločilo je še, da je dolžna tožena stranka tožeči povrniti pravdne stroške v višini 1.730,56 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba dne 06. 11. 2011 z aneksi, na podlagi katere je tožena stranka naročala blago od tožeče stranke. Tožeča stranka je dobavila blago toženi stranki in na podlag opravljenih dobav toženi stranki izdala 10 računov, ki jim tožena stranka ni ugovarjala, niti ni glede dobavljenega blaga uveljavljala kakršnihkoli reklamacij.

6. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je narok za glavno obravnavo dne 26. 09. 2011 opravilo v odsotnosti tožene stranke. Kot navaja tožena stranka v pritožbi, se njen zakoniti zastopnik naroka za glavno obravnavo dne 26. 09. 2011 ni mogel udeležiti zaradi službenega potovanja v tujino v času od 25. 09. 2011 do 29. 09. 2011, zaradi česar je sodišču dne 23. 09. 2011 poslal opravičilo in prošnjo za preložitev naroka, ki pa ji sodišče ni ugodilo.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožbena navedba neutemeljena. Le takšne okoliščine, ki utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP so lahko razlog za preložitev naroka, seveda pod pogojem, da stranka ne samo zatrjuje, temveč tudi izkaže upravičene razloge za preložitev naroka. Poleg tega je od stranke celo v primeru opravičene zadržanosti mogoče pričakovati, da poskrbi za opravo procesnega dejanja preko pooblaščenca (primerjaj II Ips 167/97). V konkretnem primeru je tožena stranka preložitev naroka za glavno obravnavo dne 26. 09. 2011 predlagala zato, ker naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke tega dne v tujini, česar pa ni z ničemer izkazala. Poleg tega pa tožena stranka tudi ni poskrbela, da bi jo na naroku zastopal pooblaščenec. Iz navedenega torej izhaja, da sodišče prve stopnje s tem, ko naroka za glavno obravnavo ni preložilo, temveč ga je opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ni kršilo določb postopka.

8. Zatrjevana kršitev načela kontradiktornosti (5. člen ZPP) bi bila podana le, če bi bila stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku z nezakonitim ravnanjem. Ker sodišče prve stopnje z opravo naroka ni kršilo določb ZPP, po presoji pritožbenega sodišča tudi uveljavljeni pritožbeni razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan.

9. Drugih pritožbenih razlogov tožena stranka v pritožbi ni opredeljeno uveljavljala. Zato je pritožbeno sodišče opravilo le še preizkus, ali je pred sodiščem prve stopnje prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ugotovilo, da tudi te niso podane.

10. Ker pritožba ni utemeljena je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).