Jedro

Stopnice niso nevarna stvar, hoja po stopnicah pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi če so stopnice mokre, je pri hoji po nepoškodovanih pravokotnih stopnicah iz brušenega kamna, v razsvetljenem hodniku stanovanjskega bloka, izključena objektivna odgovornost vzdrževalca stopnic, saj je pri hoji po takšnih stopnicah potrebna le običajna skrbnost. Podana tudi ni krivdna odgovornost vzdrževalca, ker vzdrževalec ni namestil protizdrsnih trakov in opozorilnih znakov, da so stopnice v hodniku mokre, zaradi uporabe stopnic s strani stanovalcev v deževnem vremenu. Tudi v takšnem primeru se namreč od uporabnikov stopnic zahteva le običajna previdnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupni višini 8.605,45 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2009 dalje do plačila ter tožniku naložilo, da plača stroške tožene stranke v višini 42,20 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da so bile ob škodnem dogodku stopnice mokre, saj je tistega dne deževalo. Navedeno dejstvo sta potrdila K. V. in oče tožnika. Če bi bile stopnice ustrezno vzdrževane, bi bile suhe. Tožnik bi bil posebej previden, če bi ga ustrezni napis opozoril, da so tla mokra. Na stopnicah niso bili nameščeni protizdrsni trakovi, prav tako pa tudi ni bilo opozorilnega napisa. Iz navedenih razlogov zavarovanec tožene stranke krivdno odgovarja za škodo. Podana je tudi objektivna odgovornost, saj nekdo pri hoji po mokrih stopnicah, ki so po splošno znanih dejstvih bolj spolzke kot takrat, ko so suhe, lahko naenkrat stopi tako nesrečno, da mu spodrsne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Prvo sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Stopnice niso nevarna stvar, hoja po stopnicah pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi če so stopnice mokre, je pri hoji po nepoškodovanih pravokotnih stopnicah iz brušenega kamna, v razsvetljenem hodniku stanovanjskega bloka, izključena objektivna odgovornost vzdrževalca stopnic, saj je pri hoji po takšnih stopnicah potrebna le običajna skrbnost. Podana tudi ni krivdna odgovornost vzdrževalca, ker vzdrževalec ni namestil protizdrsnih trakov in opozorilnih znakov, da so stopnice v hodniku mokre, zaradi uporabe stopnic s strani stanovalcev v deževnem vremenu. Tudi v takšnem primeru se od uporabnikov stopnic zahteva le običajna previdnost, v postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi bile mokre stopnice tudi spolzke in da bi zato predstavljale povečano škodno nevarnost za njene uporabnike in da so zato stanovalci od vzdrževalca zaradi nevarnosti pri uporabi spolzkih stopnic zahtevali protizdrsne trakove oziroma druge ukrepe zaradi njihove zaščite pri uporabi spolzkih stopnic.

6. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so bile stopnice v času škodnega dogodka nepoškodovane in v normalnem stanju in niso bile spolzke. Pravilna je tudi dokazna ocena prvega sodišča, da tožnik in zaslišani priči niso dokazali, da bi bile stopnice ob škodnem dogodku mokre. Sodišče prve stopnje se je pri dokazni oceni pravilno sklicevalo na izpovedbo tožnika, ki je izpovedal, da ne ve, ali so bile stopnice v času škodnega dogodka mokre, da to zgolj predvideva, ker je zunaj deževalo, priča K. V. pa tudi ni opazila, da bi bilo stopnišče mokro v času škodnega dogodka. Le tožnikov oče je izpovedal, da je bilo stopnišče mokro, da pa njemu na stopnicah ni drselo. Ob takšnih izpovedbah je pravilna dokazna ocena prvega sodišča, da stopnice niso bile mokre oziroma, da tožnik ni dokazal s stopnjo prepričanja, da bi bile stopnice mokre v času škodnega dogodka. Tožnik se je poškodoval pri vzpenjanju po stopnicah, ki jih vsakodnevno uporablja za dostop do stanovanja. Ob takšnih dejanskih okoliščinah pa se izkaže, da tožnik pri vzpenjanju po stopnicah ni bil dovolj previden, zato ni podana odgovornost zavarovanca tožene stranke kot vzdrževalca.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi predlog tožnika za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1)

V nadaljevanju ZPP.