Jedro

Ne glede na to, da ZIntPK v osmem odstavku 13. člena prepušča toženi stranki odločitev o njenem ravnanju po prejemu odgovora na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, bi morala po presoji sodišča tožena stranka v konkretni zadevi po tem, ko je pridobila obsežen odgovor tožnika na posredovan osnutek ugotovitev o konkretnem primeru z izjavami vseh vodij poslanskih skupin občinskega sveta o sprejetih stališčih, dokazni postopek v navedeni smeri dopolniti s predloženimi dokazi, po potrebi tudi z zaslišanjem tožnika, oziroma v izpodbijanem aktu obrazložiti, zakaj se je kljub predlaganim novim dokazom odločila za sprejem ugotovitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Ugotovitve v konkretnem primeru Komisije za preprečevanje korupcije št. 06216-11/2021/25 32019 z dne 9. 2. 2022, se odpravijo in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom, izdanim v zadevi št. 06216-11/2021 je senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija, KPK ali tožena stranka) v postopku zaradi suma kršitve integritete uradne osebe v zadevi podajanja navodil Občinskemu svetu občine A. pri izdaji soglasja redne delovne uspešnosti direktorjev javnih zavodov, ki jih je (so) ustanovila Občina A., vodeni zoper A. A., župana Občine A., ugotovil: da je ravnanje A. A., župana Občine A. (v nadaljnjem besedilu tožnik ali obravnavana oseba), ko je dne 25. 3. 2021 z dopisom direktorjem, ravnateljem in članov svetov zavodov, katerih (so)ustanoviteljica je Občina A. priporočil, da za izplačilo redne delovne uspešnosti namenijo zgolj 3,5 % mase polletne plače direktorja oziroma ravnatelja javnega zavoda in navedel, da bo, če temu priporočilu ne bodo sledili, Občinskemu svetu občine A. podal predlog, da se soglasje k redni delovni uspešnosti ne poda ter tako presegel pristojnosti, ki jih ima kot župan občine po 33. členu Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) v zvezi s tretjim odstavkom 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ter tretjim odstavkom 7. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu Uredbe o plačah), pri čemer pa njegovo ravnanje prav tako ni bilo v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njega zahteva v sprejetem Kodeksu ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni (v nadaljnjem besedilu Kodeks), predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

2. V obrazložitvi Komisija pojasnjuje, da je na podlagi prejete prijave z dne 12. 4. 2021 v postopku predhodnega preizkusa predlagala uvedbo postopka zaradi preiskave suma kršitve integritete uradne osebe, kar je senat komisije potrdil in sprejel na 36. seji senata dne 22. 7. 2021. 3. Komisija je na podlagi 16. člena ZintPK pridobila podatke in dokumentacijo, iz katere izhajajo ključna dejstva, da je tožnik dne 25. 3. 2021 posredoval elektronsko sporočilo direktorjem, ravnateljem in predsednikov svetov zavodov, katerih (so)ustanoviteljica je Občina A., v katerem je med drugim navedel: ''Priporočilo, da se za izplačilo redne delovne uspešnosti lahko nameni 2 % mase polletne plače direktorja se spremeni tako, da se za ta namen lahko določi 3,5 % mase. Dodatno je priporočilo, da se po pravilnikih resornih ministrstev, ki določajo merila za višino redne delovne uspešnosti direktorjev/ravnateljev, pričakuje vrednotenje teh meril v povprečju v višini 70 % (+/- 20 %), pri čemer je lahko višji ali nižji dodeljeni odstotek dodeljen le izjemoma in mora biti dodatno utemeljen. Ker ste večina svetov zavodov že sprejeli sklepe o določitvi redne delovne uspešnosti, nam do petka, 26. 3. 2021 do 10.00 ure sporočite, ali boste že sprejete sklepe popravljali. V kolikor sklepov ne boste popravljali v skladu z navodili, bom Občinskemu svetu podal predlog, da se soglasje k redni delovni uspešnosti ne poda. Enako bom postopal za popravljene sklepe, ki bodo odstopali od prej podanih priporočil. Pri obravnavi rednih delovnih uspešnosti v letu 2022 za leto 2021, bodo zavodi o priporočilih za določitev delovne uspešnosti direktorjev/ravnateljev obveščeni že z navodili za pripravo letnih poročil.''

4. V nadaljevanju povzema opredelitev Občine A. z dne 6. 5. 2021, iz katere izhaja, da namen priporočil župana ni bil v prisvajanju pristojnosti svetov zavodov, ampak zgolj seznanitev, v kakšnih primerih bo predlagal pozitivno soglasje, z razlogom enake obravnave vseh direktorjev javnih zavodov. Občinski svet se je z odločanjem o redni delovni uspešnosti seznanil na 19. redni seji dne 11. 3. 2021, obravnava soglasij pa je bila predvidena za 20. redno sejo Občinskega sveta, ki je bila napovedana za 15. 4. 2021. Župan svoje dejanje utemeljuje na podlagi 30. člena Statuta občine A. (v nadaljevanju Statut), ki določa pristojnost župana, da predlaga v sprejem Občinskemu svetu akte iz pristojnosti Občinskega sveta ter na 33. členu ZLS. Stopnjo podpore njegovemu priporočilu je skladno z 12. odstavkom 15. člena Poslovnika občine A. (v nadaljnjem besedilu Poslovnik) preveril na sestanku svetniških skupin dne 23. 3. 2021. V nadaljevanju povzema odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) z dne 20. 1. 2021, iz katerega izhaja, da naj bi župan v navedenem primeru prekoračil svoje pristojnosti in ravnal nezakonito. MIZŠ zagovarja stališče, da ravnatelji-ce vzgojno-izobraževalnih izobraževalnih zavodov nosijo velika bremena in odgovornost pri organizaciji in izvedbi pouka, še zlasti pri izvedbi pouka na daljavo v obdobju razglašene epidemije COVID-19. Glede na dejstvo, da se redna delovna uspešnost direktorjev od leta 2010 ni izplačevala, kakor tudi to, da ravnatelji niso bili upravičeni do drugih dodatkov za delo v rizičnih razmerah, menijo, da bi morali za zadržanje soglasja ustanovitelja obstajati utemeljeni razlogi.

5. Tožnik je v izjasnitvi zanikal očitano kršitev, saj z ničemer ni presegel pooblastil in pristojnosti, ki jih na podlagi zakonskih norm ima kot župan. Pojasnil je, da čeprav Občinski svet ne obravnava vseh dokumentov o delovanju posameznega zavoda, ki jih obravnavajo sveti zavodov, je dobro seznanjen s poslovanjem javnega zavoda in lahko presoja ter ocenjuje uspešnost in delo direktorjev oziroma ravnatelja. Občinski svet je bil s poslovnimi poročili javnih zavodov, ki so bili podlaga za odločanje o redni delovni uspešnosti za direktorje oziroma ravnatelje, v predmetnem postopku seznanjen že na 19. redni seji dne 11. 3. 2021. Na sestanku svetniških skupin, ki ga je sklical dne 23. 3. 2021, pa so oblikovali stališče glede obravnave redne delovne uspešnosti ravnateljev na seji Občinskega sveta. O soglasju k predlagani redni delovni uspešnosti odloča Občinski svet in pri svojem odločanju ni dolžan sprejeti določitve redne delovne uspešnosti, kot jo je predvidel svet zavoda za posameznega direktorja oziroma ravnatelja. Predlaganje gradiva za obravnavo na Občinskem svetu je ena izmed pristojnosti župana, ki izhaja iz 33. člena ZLS, zato z obvestilom 25. 3. 2021 ni prekoračil pristojnosti, ki jih ima kot župan.

6. V nadaljevanju se Komisija opredeljuje do navedb tožnika v izjasnitvi in ostaja na stališču navedenem v izreku in predmetnih ugotovitvah, v katerih je navedla, da se je od 1. 7. 2020 dalje začela izplačevati redna delovna uspešnost v skladu z določbami ZSPJS in določbami kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). ZSPJS v 22. členu določa, da skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2 % in ne več kot 5 % letnih sredstev za osnovne plače. Poleg določb ZSPJS se redna delovna uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov (v nadaljevanju: direktorjev) določa v skladu s 7. členom Uredbe. Višino dela plače za redno delovno uspešnost direktorjev, v skladu s tretjim odstavkom 22.a člena ZSPJS, določi organ, pristojen za njihovo imenovanje na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister. V skladu s tretjim odstavkom 7. člena Uredbe mora organ, pristojen za imenovanje direktorja pri odločanju o višini dela plače za redno delovno uspešnost pridobiti soglasje ustanovitelja. Pristojnosti sveta zavoda določa 48. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju (ZOFVI), pristojnosti ravnatelja, pa 49. člen ZOFVI. Zakon o zavodih (ZZ) in ZOFVI določata sestavo sveta zavoda, v katerem ima ustanovitelj določeno število članov, ki zastopajo njegove interese. Preko teh članov svetov zavoda ima ustanovitelj možnost vplivanja na sprejem predmetnih dokumentov. Pristojnost ustanovitelja pa je, da poda soglasje k ugotovljeni delovni uspešnosti direktorja in k predlogu višine sredstev za določitev dela plače iz naslova delovne uspešnosti direktorja. V primeru, da poda negativno mnenje je ustanovitelj dolžan podati obrazložitev.

7. V nadaljevanju povzema določbe Kodeksa, ki ga je sprejel Občinski svet občine A., med katerim je med drugim določeno; da izvoljeni predstavniki upravljajo mandat po zakonu in morajo ravnati v skladu z zakonom. Njihovo delovanje pri opravljanju javnih funkcij je namenjeno zadovoljevanju javnega interesa (4. člen Kodeksa), za sprejete odločitve morajo biti podani razlogi z opredelitvijo dejavnikov, ki so podlaga za odločitev, zlasti pa veljavnih pravil in predpisov, ter prikaz, da je odločitev sprejeta v skladu s temi pravili in predpisi (drugi odstavek 12. člena Kodeksa). Če takšnih pravil in predpisov ni, morajo razlogi za odločitev vsebovati elemente, s katerimi se prikaže njena sorazmernost, poštenost in skladnost z javnim interesom (tretji odstavek 12. člena Kodeksa).

8. Nadalje navaja, da morajo člani sveta zavoda morajo pri svojih odločitvah upoštevati 22. člen ZSPJS, ki določa razpon skupnega obsega sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti ter pravilnike resornih ministrstev. Navedeni predpisi določajo dejavnike in zakonske omejitve, ki jih morajo člani sveta upoštevati pri določitvi višine redne delovne uspešnosti in jih ponovno povzema. Komisija zato zaključuje, da v postopku podajanja soglasja ustanovitelja k izplačilu redne delovne uspešnosti direktorjev javnih zavodov župan ne sme določati dodatnih omejitev ali pogojev, ki naj se upoštevajo, saj so le ti določeni z ZSPJS, Uredbo in Pravilniki. Z navedenim ravnanjem je tožnik presegel pristojnosti, ki jih ima kot župan občine po 33. členu ZLS ter je posledično ravnal v nasprotju z ZSPJS. Ker ni ravnal skladno z navedenima zakonoma, je presegel svojo pristojnost in je njegovo ravnanje tudi v nasprotju s sprejetim Kodeksom. Ravnanje tožnika glede na navedeno ni v skladu s pričakovano integriteto funkcionarja lokalne skupnosti, od katerega se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi, zaradi česar je Komisija odločila, kot izhaja iz izreka predmetnih ugotovitev.

9. Tožnik se z izpodbijanim aktom ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Vztraja, da očitane kršitve ni storil, niti kršil integritete niti Kodeksa ter v ničemer ni presegel svojih pooblastil in pristojnosti, ki jih ima kot župan, niti ni kršil ZSPJS in Uredbe. Svoje stališče je podrobno podal v izjasnitvi o osnutku ugotovitve Komisije v konkretnem primeru dne 11. 1. 2022 in k temu priložil vsa listinska dokazila, vendar KPK njegovih stališč ni sprejel ter je vztrajal pri napačno ugotovljenem dejanskem stanju in pri svojem materialno pravno zmotnem stališču. 10. Sveti zavodov v Občini A. so odločali avtonomno po lastni presoji. Priporočilo svetniških skupin je bilo le priporočilo in ni bilo obvezno, sveti zavodov pa so imeli neomejeno možnost izbire, bili se le obveščeni, kako bo Občinski svet v nadaljevanju odločal. Da v avtonomnost in pristojnost svetov zavodov ni bilo poseženo, izhaja že iz dejstva, da sedem svetov zavodov spornega priporočila ni upoštevalo. Ne držijo navedbe KPK, da je župan presegel pristojnosti, ki jih ima po 33. členu ZLS. Gre za priporočilo, s katerim župan ni podal nobenih omejitev, zato je dejansko stanje v tem delu napačno ugotovljeno, saj so takšno odločitev na sestanku sprejeli vodje svetniških skupin.

11. Občinski svet se vsako leto seznani z letnimi poročili vseh javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina A. (letno poročilo je sestavljeno iz poslovnega poročila in računovodskega poročila). Občinski svet se je s poslovnimi poročili javnih zavodov, ki so bili podlaga za odločanje o redni delovni uspešnosti za direktorje, ravnatelje v predmetnem postopku seznanil na 19. redni seji 11. 3. 2021 (kar se v upravnem spisu nahaja kot priloga 1). O vlogah za izdajo soglasja k predlaganim rednim delovnim uspešnostim pa je odločal na naslednji 20. redni seji dne 15. 4. 2021, (kar se v upravnem spisu nahaja kot priloga 2) in odločil s sklepi, kot je to predvideno (kar se v upravnem spisu nahaja kot priloga 3: sklep). Sklepi Občinskega sveta niso posebej obrazloženi, kar velja tako za pozitivna kot negativna soglasja. Uredba ne določa, da bi morala biti zavrnitev soglasja utemeljena (kot je to izrecno določeno za vlogo za soglasje v petem odstavku 7. člena Uredbe). Uslužbenec MIZŠ je v elektronskem sporočilu napačno navajal obveznost utemeljitve negativnega mnenja, saj za tako zahtevo ni podlage v pozitivni zakonodaji, njegovo materialno pravno napačno stališče pa je povzel KPK v izpodbijanem aktu.

12. Skladno z enajstim in dvanajstim odstavkom 15. člena Poslovnika svetniška skupina lahko oblikuje stališča glede posameznih vprašanj. Tožnik je zaradi preveritve stališč sklical sestanek svetniških skupin dne 23. 3. 2021. Na tem sestanku so vodje svetniških skupin soglasno oblikovali stališče glede obravnave rednih delovnih uspešnosti na seji Občinskega sveta. Priporočil o tem, kdaj bo soglasje podano, ni oblikoval tožnik, ampak so jih oblikovali člani organa, ki o tem odloča. Stališče svetniških skupin je bilo sprejeto soglasno s podporo vseh svetniških skupin. Tožnik se je na sestanku obvezal, da kot organ, ki predstavlja občinski svet, o stališču obvesti direktorje, ravnatelje in predsednike svetov zavodov, katerih soustanoviteljica je Občina A., kar prav tako izhaja iz izjav vodij vseh svetniških skupin (kar se v upravnem spisu nahaja kot priloga 6: izjave vseh vodij svetniških skupin). Ne drži torej ugotovitev KPK, da je tožnik na sestanku svetniških skupin preveril ''stopnjo podpore njegovemu priporočilu''. V spornem elektronskem sporočilu tožnik kot župan ni izrazil svojega osebnega prepričanja (stališča oziroma priporočila župana) ampak stališče vodij svetniških skupin oziroma občinskega sveta, katerega kot župan predstavlja. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi, tožniku pa povrne njegove stroške postopka. Kot dokaz predlaga vpogled v upravni spis s tam navedenimi dokazi ter njegovo zaslišanje.

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi z navedbami o zmotni uporabi materialnega prava in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju tožena stranka pojasnjuje, da se tožniku z izpodbijanim aktom očita to, kar je navedeno v izreku, iz katerega izhaja, da se očitana kršitev integritete ne nanaša na izdano priporočilo tožnika, temveč na pogojevanje v smislu, da bo tožnik podal predlog, da se soglasje k redni delovni uspešnosti ne poda, kolikor v javnih zavodih njegovega priporočila ne bodo upoštevali. Za slednje tožnik ni imel podlage v predpisih in je presegel svoje pristojnosti, njegovo ravnanje pa ni bilo v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se pričakujeta od funkcije župana in ki sta zajeta v Kodeksu. Dejstvo, da določeni sveti zavodov niso ravnali v skladu s poročilom, je v zadevi nepomembno, saj tožena stranka v izpodbijanem aktu ne problematizira zgoraj omenjenih postopkov, temveč kot kršitev integritete označuje ravnanje tožnika, ki je v funkciji župana, upoštevanje priporočila predstavil kot pogoj, da ne bo podal predloga, da se soglasje k redni delovni uspešnosti ne poda. Mimo svojih pristojnosti je dejansko vplival oziroma poskušal vplivati na svet zavodov, da ravnajo v skladu z njegovim priporočilom, saj bo sicer zanje sledila neprijetna posledica. Ne drži torej tožbena navedba, da pri omenjenem priporočilu ni šlo za dodatne omejitve ali pogoje, saj je iz samega besedila popolnoma jasno, da dikcija v elektronskem sporočilu tožnika presega obliko tipičnega priporočila kot neobveznega predloga. Tožena stranka tudi ugovarja očitku zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede posredovanja stališča svetniških skupin. Da gre za stališče župana, izhaja iz njegove izjasnitve z dne 11. 1. 2022 ter samega besedila poročila, ki je napisano v prvi osebi. Iz samega priporočila ne izhaja, da ne gre za priporočila tožnika kot župana oziroma, da gre za stališče svetniških skupin.

14. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožnik prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in dodatno pojasnjuje tožbene razloge. Zaključuje, da je zaradi jasnega in enotnega stališča vodij svetniških skupin, ki so ga zavzeli, odstopil od svojega lastnega stališča (ki je bilo, kot že pojasnjeno, drugačno) ter se podredil njihovim stališčem, sedaj pa se mu očita kršitev integritete, pri čemer je tožena stranka v celoti spregledala predložene izrecne pisne izjave vodij svetniških skupin, ki njegova pojasnila potrjujejo. Navedene izjave so za predmetni sodni postopek ključnega pomena in potrjujejo, da je šlo za stališče vodij svetniških skupin in ne za stališče tožnika kot župana.

15. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo v navzočnosti tožnika ter pooblaščenke tožene stranke. Potem ko je sodnik predstavil bistveno vsebino spisa in potek dosedanjega postopka (drugi odstavek 55. člena ZUS-1), je tožnik vztrajal pri tožbi in navedbi, da je bilo elektronsko poročilo, ki je predmet postopka poslano z namenom informiranja pristojnih glede odločitev vodij svetniških skupin sveta Občine A. o obravnavi redne delovne uspešnosti direktorjev, tako glede mase plač kot višin. Sporočilo je bilo poslano v informacijo le predsednikom svetov. Kot župan je pisal v imenu vodij svetniških skupin in v tem sporočilu ni izražal svojega stališča, ki je bilo po vsebini drugačno.

16. Pooblaščenka tožene stranke je vztrajala pri izpodbijani odločbi ter odgovoru na tožbo ter dodatno navedla, da tožnik ne podaja nobenih novih trditev temveč ponavlja svoja zatrjevana dejstva iz tožbe. Očitana kršitev integritete se ne nanaša na izdano priporočilo tožeče stranke, temveč na pogojevanje v smislu, da bo tožeča stranka podala predlog, da se soglasje k redni delovni uspešnosti ne poda, v kolikor sveti javnih zavodov njenega priporočila ne bodo upoštevali. Tožnik je v navedenem primeru prekoračil svoje pristojnosti in je ravnal nezakonito, kar je ugotovilo tudi resorno ministrstvo (MIZŠ). V zvezi z navedbo, da je župan z spornim pozivom sporočil stališče svetniških skupin je navedla, da je priporočilo napisano v prvi osebi, v kateri ni posebej navedeno, da gre za stališče svetniških skupin, saj je tožnik v predzadnjem odstavku elektronskega sporočila izrecno zapisal, da bo občinskemu svetu podal predlog, da se soglasje ne poda, kar je izven njegove pristojnosti, saj zato ni podlage.

17. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo dokumente upravnega spisa s prilogami, ki jih je tožnik priložil k izjastnitvi o osnutku ugotovitve komisije v konkretnem primeru z dne 11. 1. 2022 (priloga 1 do 5) ter v skladu z določbo 257. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, ob upoštevanju 263. člena ZUP, zaslišalo tožnika kot stranko, ki je sodišču izpovedala, da je financiranje javnih zavodov, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je Občina A. različno, osnovne šole v pretežni meri financira ministrstvo, ki zagotovi celotno maso za delovno uspešnost, večino ostalih zavodov pa financira občina. Zaradi poenotenja neenotnih mnenj svetnikov glede priznavanja dodatka za uspešnost je sklical vodje svetniških skupin, ki so sprejeli stališče, da želijo vse direktorje in ravnatelje javnih zavodov obravnavati enotno. Že v pojasnilih glede obravnave redne delovne uspešnosti ravnatelju je pojasnil, da je z dopisom zgolj izvajal stališča svetniških skupin. Na poziv KPK je podal dva odgovora in sicer enega kot župan v imenu občine, drugega pa kot obravnavana oseba. Ker KPK ni sledila njegovemu odgovoru, ter ga v zadevi kljub predlogu, da jih neposredno pojasni, ni zaslišala, je šele k izjasnitvi o osnutku ugotovitev priložil izjave predsednikov svetniških skupin.

K točki I izreka:

18. Tožba je utemeljena.

19. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito izdala izpodbijani akt, s katerim v konkretnem primeru ugotavlja, da ravnanje tožnika, kot župana Občine A., navedeno v ugotovitvah o konkretnem primeru, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.

20. Izpodbijani akt - ugotovitve o konkretnem primeru, je tožena stranka izdala na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZIntPK1. Izpodbijani akt je upoštevaje sodno prakso2 javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, s katerim je tožena stranka odločila o obveznosti (dolžnem ravnanju) posameznika (tožnika), ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, gre torej za ugotovitveni upravni akt (2. člen ZUS-1). Oseba na katero se tak akt nanaša, ima pravico, da se taka kršitev njenega dolžnega ravnanja po ZIntPK lahko ugotovi samo na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, zakonitem postopku, ki je bil v konkretni zadevi uveden na podlagi 2. točke prvega odstavka 13. člena ZIntPK. Zato je treba tožniku zagotoviti učinkovito sodno varstvo (22. in 23. člen Ustave RS, v povezavi s 157. členom Ustave RS), ki pa je ob ustavno skladni razlagi prav v tem, da se mu zagotovi polna presoja zakonitosti izpodbijanega akta.

21. V zadevi je sporno, ali je dopis direktorjem, ravnateljem in predsednikom svetov zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina A., z dne 25. 3. 2021 posredoval tožnik-župan kot predlagatelj na podlagi tretjega odstavka 33. člena ZLS3 ali kot predstavnik sveta na podlagi drugega odstavka 33. člena ZLS4, saj bi ob taki ugotovitvi dejanje, ki se očita tožniku kot nosilcu funkcije, storil kot predsednik sveta, to pa ima po mnenju sodišča za obravnavano osebo bistveno drugačen pomen in tudi posledice, kot če bi dejanje storil samovoljno. Tožnik v postopku zatrjuje in dokazuje, da je glede konkretnega vprašanja zgolj sledil zavezi, ki jo je dal vodjem svetniških skupin, da bo s priporočili vodij svetniških skupin seznanil direktorje / ravnatelje in predsednike svetov zavodov. Iz gramatikalne razlage spornega dopisa sicer res izhaja, da je sporni dopis tožnik poslal kot predlagatelj v smislu tretjega odstavka 33. člena ZLS, vendar je po mnenju sodišča treba ravnanje tožnika obravnavati vsebinsko, upoštevaje vse okoliščine primera in ravnanja tožnika.

22. Občinski svet Občine A. je na podlagi prvega odstavka 36. člena ZLS ter 16. in 117. člena Statuta Občine A. (Ur. list RS, št. 44/12; v nadaljnjem besedilu Statut) sprejel Poslovnik Občinskega sveta Občine A. (Ur. list RS, št. 30/2015; v nadaljnjem besedilu Poslovnik), v katerem je v 6. členu določil, da svet predstavlja župan, ki lahko v skladu z dvanajstim odstavkom 15. člena zaradi prevetritve stopnje podpore gradivom, ki se pripravljajo za obravnavo in sprejem na sejah sveta skliče vodje svetniških skupin oziroma člane sveta. Na podlagi enajstega odstavka 15. člena Poslovnika lahko namreč svetniška skupina oblikuje stališča glede posameznih vprašanj, ki se obravnavajo na seji sveta. Ravnanje tožnika in sprejetje stališč vodij svetniških skupin, je bilo v tem delu po mnenju sodišča skladno s pristojnostmi določenimi v Statutu in Poslovniku. Vsebina odločitve pa je lahko predmet nadaljne presoje.

23. Postopanje tožene stranke po prejemu odgovora obravnavane osebe iz četrtega odstavka 13. člena ZIntPK opredeljuje osmi odstavek 13. člena ZIntPK5. Glede vprašanj v zvezi s postopkom, ki se vodi za pristojnosti po prvem odstavku 13. člena in niso urejena s tem zakonom ZIntPK pa v četrtem odstavku 15. člena, napotuje na smiselno uporabo zakona, ki ureja upravni postopek (ZUP). Navedeno pomeni, da se v tem postopku za ta vprašanja postopka uporabljajo le tiste določbe ZUP, ki so smiselne za uporabo, praviloma so to predvsem določbe ZUP, ki se nanašajo na temeljna načela upravnega postopka in temeljne pravice strank, ki iz njih izvirajo6. Eno izmed temeljnih načel upravnega postopka je načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP, ki vzpostavlja dolžnost organa, ki odloča, da ugotovi resnično dejansko stanje stvari.

24. Po določbah četrtega odstavka 13. člena ZIntPK ima obravnavana oseba možnost za razjasnitev do v osnutku navedenih ugotovitev, to pa pomeni, da ima poleg izjasnitve v tej fazi postopka tudi pravico do predlaganja novih dokazov, ki utemeljujejo njeno izjasnitev. Opisana ureditev, ki nalaga objavo izjasnitev obravnavane osebe ( deveti odstavek 13. člena ZintPK) v kateri se zatrjuje in dokazuje drugačno dejansko stanje, pa po mnenju sodišča ne pomeni izjeme od temeljnih načel materialne resnice in proste presoje dokazov. Drugačna ureditev bi namreč pomenila kršitev zagotovljene ustavne pravice enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

25. V konkretnem primeru bi zato po mnenju sodišča ne glede na to, da ZIntPK v osmem odstavku 13. člena prepušča toženi stranki odločitev o njenem ravnanju po prejemu odgovora na osnutek ugotovitve o konkretnem primeru, tožena stranka, potem, ko je pridobila obsežen odgovor tožnika na posredovan osnutek ugotovitev o konkretnem primeru z izjavami vseh vodij poslanskih skupin občinskega sveta o sprejetih stališčih, dokazni postopek v navedeni smeri dopolniti z predloženimi dokazi, po potrebi tudi z zaslišanjem tožnika, oziroma v izpodbijanem aktu obrazložiti, zakaj se je kljub predlaganim novim dokazom odločila za sprejem ugotovitev. Pri tem sodišče tudi dodaja, da se pojavlja vprašanje smiselnosti objave sprejetih ugotovitev o konkretnem primeru skupaj z odgovorom obravnavane osebe, v katerem se je le ta izjasnila oziroma ugovarjala ugotovljenemu dejanskemu stanju in predložila dokaz, ki dejansko utemeljujejo napačno ugotovljeno dejansko stanje in v posledici postavljajo pod vprašaj sprejete ugotovitve v konkretnem primeru.

26. Sodišče ugotavlja , da tožena stranka novih za ugotovitev dejanskega stanja pomembnih dokazov pri svojem odločanju ni upoštevala niti se o njih ni opredelila kljub temu, da bi glede na zgoraj navedeno morala. To pa pomeni ,da je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno, oziroma je izpodbijani akt tožene stranke obremenjen z kršitvijo prvega odstavka 214. člena ZUP, saj se odločitev tožene stranke v tem delu ne da preizkusiti.

27. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt tožene stranke odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Ker je sodišče izpodbijani akt odpravilo iz navedenih razlogov , se do ostalih tožbenih ugovorov tožnika ni izjasnilo .

K točki II izreka:

28. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 se v primeru, če je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov postopka skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče ob upoštevanju, da je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, tožniku priznalo stroške v višini 25,00 EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika).

29. Tožena stranka mora prisojeni znesek povračila stroškov tožniku plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka tečejo tudi zakonske zamudne obresti (113. člen ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in 299. členom Obligacijskega zakonika (OZ)).

1 V primeru suma kršitve integritete uradne osebe iz 2. točke prvega odstavka tega člena, komisija izda ugotovitve o konkretnem primeru, ki vsebujejo opis dejanskega stanja, oceno kršitve uradne osebe z vidika krepitve integritete in v primeru ugotovljenih nepravilnosti pojasnilo, kakšno bi bilo pričakovano ravnanje. Osnutek ugotovitve o konkretnem primeru komisija pošlje obravnavani uradni osebi, ki se lahko v roku, ki ga komisija določi glede na okoliščine obravnavane kršitve, vendar ne v krajšem od 3 dni, izjasni o navedbah glede dejanskega stanja. Ob pošiljanju osnutka obravnavni osebi, se jo obvesti, da bo njen odgovor objavljen skupaj z ugotovitvami o konkretnem primeru. 2 Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 254/2015. 3 Župan predlaga Občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti Občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev Občinskega sveta. 4 Župan predstavlja Občinski svet, ga sklicuje in vodi seje Občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. 5 Po prejemu odgovora obravnavane osebe iz četrtega in sedmega odstavka tega člena lahko komisija: sprejme ugotovitve ali odločitev, kot so bile v osnutku ugotovitev ali odločitve, v katerih se opredeli do navedb iz odgovora obravnavane osebe ter postopek obravnave zadeve zaključi in o tem obvesti obravnavano osebo (1. alineja); sprejme drugačne ugotovitve ali odločitev, kot so bile v osnutku ugotovitev, ali odločitve in ponovno izvede postopek po tem členu, če se dejstva ali pravne okoliščine bistveno razlikujejo (2. alineja), obravnavano osebo, ki je poslala odgovor, povabi na sejo komisije z namenom razjasnitve dodatnih okoliščin in izvede morebitne nadaljnje aktivnosti, potrebne za razjasnitev primera (3. alineja). 6 Tako Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku uredila Polonca Kovač in Erik Kerševan, Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, maj 2020, 1. knjiga, stran 84, točka 11.