Jedro

Ali si interesi zakonitega zastopnika in otroka nasprotujejo, se presoja glede na okoliščine konkretnega primera.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje imenovalo kot skrbnika za poseben primer mld. drugi nasprotni udeleženki odvetnika A. A. 2. Zoper sklep se pritožujeta nasprotni udeleženki, izpodbijata ga v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov, višjemu sodišču predlagata, naj ga razveljavi. Prva nasprotna udeleženka poudarja, da je v odgovoru na predlog priznala, da je predlagatelj oče druge nasprotne udeleženke, nasprotovala je le stroškovnemu zahtevku in hkrati vložila predlog zoper predlagatelja, da se ji hčerko zaupa v vzgojo in varstvo, določi preživnina in stike hčerke z očetom. Nobenega nasprotja med njenimi interesi in interesi hčerke ni in jih tudi sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo. Že ves čas od rojstva otroka sama skrbi zanjo in jo preživlja, predlagatelju pa omogoča stike, celo poziva ga, naj otroka večkrat obišče, kar dokazujejo elektronska in SMS sporočila v spisu. Nobena okoliščina primera ne nakazuje na to, da bi bila postavitev skrbnika potrebna za varstvo otrokovih koristi. Torej niso izkazani pogoji za postavitev kolizijskega skrbnika po 269. členu Družinskega zakonika (DZ). Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo odgovor na predlog in tako napačno ugotovilo dejansko stanje.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Razlog za postavitev kolizijskega skrbnika mld. drugi nasprotni udeleženki je po obrazložitvi prvostopenjskega sodišča v varovanju otrokove koristi, katere sestavni del je tudi njegova pravica do poznavanja lastnega izvora. Skladno s prvim odstavkom 269. člena DZ, v zvezi s petim odstavkom 45. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), sodišče imenuje kolizijskega skrbnika otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju.

6. Ali si interesi zakonitega zastopnika in otroka nasprotujejo, se presoja glede na okoliščine konkretnega primera. Starševsko skrb nad drugo nasprotno udeleženko nesporno izvaja prva nasprotna udeleženka. Samo dejstvo, da prva nasprotna udeleženka na CSD v enem mesecu po prejemu obvestila, da je predlagatelj priznal očetovstvo druge nasprotne udeleženke, ni podala izjave, ker se ni odzvala na vabilo CSD glede predlagateljevega priznanja očetovstva (124. člen DZ), ne zadostuje za sklep o navzkrižju interesov nasprotnih udeleženk. Prva nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog potrdila navedbe predlagatelja, da je oče druge nasprotne udeleženke ter razumno pojasnila razloge, zakaj se ni odzvala vabilu CSD, da poda izjavo o danem priznanju predlagatelja.1 Izpostavila je, da ima hčerka poleg njenega tudi predlagateljev priimek, podala je tudi predlog, da se hčerka zaupa v vzgojo in varstvo njej, očetu pa naloži plačevanje mesečne preživnine in določijo stiki s hčerko. Iz opisanega ravnanja prve nasprotne udeleženke brez dvoma izhaja, da ne ravna v nasprotju s koristmi in interesi hčerke, zato postavitev kolizijskega skrbnika ni na mestu.

7. V okoliščinah konkretnega primera je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo zmotno uporabilo prvi odstavek 269. člena DZ. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1).

8. Izreka o stroških ni, ker stroški pritožbenega postopka niso priglašeni (163. člen ZPP).

1 Teden po porodu je ostala sama z dojenčkom, bila je utrujena, prizadeta, nemočna...