Jedro

ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), zaradi česar bi tožnik sicer lahko imel pravni interes za vložitev tožbe zoper odločitev organa brezplačne pravne pomoči o izplačilu stroškov odvetnika, vendar zgolj v primeru, če bi zatrjeval, da je nagrada za opravljene storitve odmerjena previsoko.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je s sklepom Bpp 265/2022 z dne 31. 5. 2022 sklenila, da se odvetnici A. A. v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžna izstaviti sodišču, povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 75,00 EUR, in sicer z nakazilom na njen transakcijski račun (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (II. točka izreka). V presežku se zahtevek odvetnice za nagrado in stroške zavrne (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT) in Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv) odvetnici priznala 125 točk (10-1-14 OT) za zastopanje na naroku 18. 3. 2022 in 125 točk (10-1-14 OT) za zastopanje na naroku 20. 4. 2022, skupaj 250 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60€) znese 150,00 EUR, skladno s petim odstavkom 17. člena ZOdv pa 125 točk oziroma 75,00 EUR. Tožena stranka odvetnici ni priznala 50 točk za pregled listin, ker je v konkretnem primeru upravičena do nagrade v okviru zastopanja v sodnem postopku, zato po mnenju tožene stranke ne more biti upravičena do storitev po tar. št. 39 OT, saj je navedeno opravilo, v skladu s citirano sodno prakso, že del priznanih nagrad.

3. Tožnik je dne 30. 6. 2022 vložil tožbo v upravnem sporu iz razloga nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je po njegovem prepričanju napačno sklicevanje na sodno prakso v civilnih in gospodarskih postopkih, ne pa v kazenskih, na katere se sporna odločitev nanaša. Poudarja, da so bili njegovi odvetnici v vseh dosedanjih postopkih, bodisi pri zastopanju po uradni dolžnosti bodisi na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, zmeraj priznani stroški po tar. št. 39 OT.

4. Tožnik se sklicuje na obvezno razlago 1. in 2. točke prvega odstavka 39. člena OT, ki ju je sprejel upravni odbor Odvetniške zbornice, in izpostavlja, da so skladno s stališčem Višjega sodišča v Celju, sprejetim v zadevi II Kp 27024/2017, pojasnila in obvezne razlage v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča. 5. Tožnik še izpostavlja, da je pooblaščenka priglasila minimalne stroške za pregled listin in druge dokumentacije za potrebe zastopanja oškodovanca, zato je prepričana, da ji pripada v celoti priglašenih 50 točk. Izguba plačila dela stroškov iz sredstev za brezplačno pravno pomoč, za katere tožnik izpolnjuje vse pogoje, bi bila nesorazmerna, neutemeljena in nepravična do tožnika in tudi do njegove pooblaščene odvetnice. Tožnik namreč prejema nizko pokojnino v višini 642,72 EUR, plačuje preživnino v višini1 60,00 EUR mesečno, v pravnomočno zaključenem postopku osebnega stečaja pa so mu bili zaradi prezadolženosti odpisani dolgovi v skladu z veljavno zakonsko ureditvijo.

6. Tožnik predlaga, da sodišče tožbenemu zahtevku ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Obenem predlaga tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožba se zavrže. 8. V skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče tožbo zavrže, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Pravni interes pa je izkazan, če si tožnik z vložitvijo tožbe v upravnem sporu lahko izboljša svoj pravni položaj.1 Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

9. V obravnavani zadevi je tožbo v upravnem sporu vložil B. B. st., ki mu je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 265/2022 z dne 2. 3. 2022 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja pred sodiščem prve stopnje, in sicer v kazenskem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II K 9728/2020, do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica A. A., ki je dne 21. 4. 2022 vložila zahtevo za plačilo nastalih stroškov brezplačne pravne pomoči v obliki napotnice, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom.

10. Kot je razvidno iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa, je sodišče odločilo, da se priznani stroški za izvajanje odvetniške storitve in izdatki povrnejo odvetnici na njen transakcijski račun. Glede na to, da torej tožnik ni upravičen do izplačila stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, morebitni uspeh v upravnem sporu po presoji sodišča ne bi mogel pripeljati do izboljšanja njegovega pravnega položaja. K temu pa sodišče še dodaja, da so v skladu s sedmim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški tarifi, nični. Navedeno pomeni, da odvetnica tožnika ni upravičena terjati za plačilo morebitno prenizko izplačanega zneska, tako da tožnik tudi iz tega razloga nima priznanega pravnega interesa.2

11. Sodišče nadalje pojasnjuje, da ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), zaradi česar bi tožnik sicer lahko imel pravni interes za vložitev tožbe zoper odločitev organa brezplačne pravne pomoči o izplačilu stroškov odvetnika, vendar zgolj v primeru, če bi zatrjeval, da je nagrada za opravljene storitve odmerjena previsoko.3 V predmetni zadevi pa za tak primer ne gre, saj tožnik v tožbi navaja, da so bili stroški odmerjeni prenizko. Pravni interes za vložitev tožbe v tem (zavrnilnem) delu pa bi, po obrazloženem, imela le odvetnica kot izvajalka in prejemnica sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. 12. Sodišče še pripominja, da za presojo tožnikovega pravnega interesa ni odločilna okoliščina, da ga v postopku upravnega spora zastopa odvetnica A. A., ki je bila tudi izvajalka brezplačne pravne pomoči po izpodbijanem sklepu. V tožbi je namreč kot tožnik nedvoumno opredeljen B. B., torej upravičenec do brezplačne pravne pomoči. 13. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je v skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

14. Kadar sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Zakon o upravnem sporu s komentarjem, ur. Erik Kerševan, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 243. 2 Sodišče pri tem ugotavlja, da ne gre za identično situacijo, kot jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo v sklepu I Up 154/2022 z dne 28. 9. 2022, v kateri je bil zahtevek odvetnice za povračilo stroškov za izvedbo brezplačne pravne pomoči zavrnjen na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP. 3 Tako sklepi Upravnega sodišča RS I U 1258/2010 z dne 20. 10. 2010, III U 104/2016 z dne 30. 5. 2016, I U 1860/2019 z dne 14. 1. 2020 in II U 74/2022 z dne 16. 3. 2022.