Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Dne 5.1.1991 je v Avstriji prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila z nemško registracijo in v kateri je kot sopotnica umrla tožnikova žena in mati obeh mladoletnih tožnic. Tožniki so v tej pravdni zadevi zahtevali plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti žene oziroma matere in svoj tožbeni zahtevek utemeljevali z zavarovalno pogodbo o obveznem zavarovanju odgovornosti, ki jo je tožnik sklenil s toženo stranko, s splošnimi pogoji kot sestavnim delom te pogodbe in z določbo četrtega odstavka 178. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ul. SFRJ št. 29/78, 39/85, 57/89; v nadaljevanju: ZOR). Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju ponovno ugodilo tožbenemu zahtevku, tokrat le delno in tožniku za duševne bolečine zaradi smrti žene prisodilo vseh zahtevanih 1,000.000,00 SIT odškodnine, vsaki od mladoletnih tožnic pa od zahtevanih 1,500.000,00 SIT po 1,200.000,00 SIT odškodnine. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu glede tožniku prisojene 1,000.000,00 SIT odškodnine razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem pa je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo obeh mladoletnih tožnic je zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem smiselno zavrnilnem delu, kolikor jima ni bila prisojena odškodnina nad 1,200.000,00 SIT, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Mladoletni tožnici v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njuni pritožbi ugodi in prisodi vsa vtoževana odškodnina. V reviziji poudarjata, da sta bili v času prometne nesreče stari le 10 in 11 let, da sta bili v prometni nesreči tudi sami hudo telesno poškodovani in sta zaradi okoliščin škodnega dogodka posebej prizadeti. Mati je bila steber družine, oba otroka sta bila nanjo izredno čustveno navezana, pa tudi socialno, pretežni del svojega prostega časa sta prebili z materjo. Splošno znano je dejstvo o izredni pomembnosti materine ljubezni za pravilen čustveni, intelektualni in mentalni razvoj otroka, saj večina otrok, ki ostanejo v zgodnjih letih brez staršev, zlasti matere, trpi posledice in motnje v svojem čustvenem in siceršnjem razvoju. Ker je izguba matere za mladoletni tožnici nenadomestljiva, je njun tožbeni zahtevek za plačilo po 1,500.000,00 SIT odškodnine skladen z njunimi duševnimi bolečinami in s sodno prakso.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da v postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do uradno upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Ob presojanju glede utemeljenosti revizije pa je ugotovilo, da pri odločanju o višini odškodnine materialno pravo ni bilo uporabljeno v škodo mladoletnih tožnic.

Duševne bolečine zaradi smrti ožjega družinskega člana so v našem pravu pravno priznana oblika nepremoženjske škode, za katero gre pravica do odškodnine po prvem odstavku 201. člena ZOR in 203. členu ZOR tudi otroku zaradi smrti roditelja. Pri tej in tudi pri drugih oblikah nepremoženjske škode bistvo odškodnine ne more biti v vzpostavitvi v prejšnje stanje, kot to velja za premoženjsko škodo, saj to ni mogoče. Zato odškodnina za oškodovanca ne predstavlja reparacije škode, temveč določeno zadoščenje, ki naj omili njegove težave. Res je torej smrt matere zlasti za mladoletnega otroka nenadomestljiva izguba, kot poudarja revizija, vendar je nenadomestljivost značilna tudi za druge oblike nepremoženjske škode. Za vse oblike nepremoženjske škode veljajo glede odmere odškodnine kriteriji in merila iz 200. člena ZOR, po katerih mora biti odškodnina skladna s pomenom in namenom odškodnine, mora biti individualizirana in hkrati postavljena v določene širše okvire, torej vpeta v okvire prisoje odškodnin za podobne primere.

V tej pravdni zadevi iz dejanskih ugotovitev obeh nižjih sodišč izhaja, da sta bili mladoletni tožnici v času prometne nesreče stari 10 in 11 let, da sta in bosta zaradi materine smrti trpeli duševne bolečine, ker sta bili nanjo zelo navezani, da je družina ves čas, tudi v času bivanja na Švedskem, bila skupaj, da so se dobro razumeli in da je bila pokojnica skrbna mati. Zaradi izgube materine ljubezni, nege, pozornosti in pomoči, občutja praznine, pomanjkanja njene topline in varstva sta in bosta duševno trpeli, kar se bo odrazilo pri celotnem osebnostnem razvoju mladoletnih tožnic od otroštva preko dobe odraščanja do zrelosti.

Ob povzetih dejanskih ugotovitvah obeh nižjih sodišč glede obsega duševnih bolečin obeh mladoletnih tožnic zaradi smrti njune matere revizijsko sodišče ugotavlja, da predstavlja prisoja po 1,200.000,00 SIT odškodnine vsaki pravično odškodnino, ki je skladna s kriteriji in merili iz 200. člena ZOR, ki ustrezno upošteva tudi bodoče duševne bolečine in ki je glede na razmere v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje tudi v okviru prisoje odškodnin za to obliko nepremoženjske škode v podobnih odškodninskih zadevah. Obe nižji sodišči sta zato s prisojo take odškodnine oziroma z zavrnitvijo pritožbe mladoletnih tožnic materialnopravno pravilno uporabili določbe 200., prvega odstavka 201. in 203. člena ZOR.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP moralo revizijo obeh mladoletnih tožnic zavrniti kot neutemeljeno. Odločitev o njunih priglašenih revizijskih stroških je zajeta v zavrnilnem izreku te revizijske odločbe.