Jedro

Sodišče pojasnjuje, da četudi je tožnik trenutno v priporu in brez dohodkov, to samo po sebi ne pomeni, da s tem izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ta pogoj je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri toženi stranki 2. 12. 2022 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na I. in II. stopnji v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 71513/2022. Kot morebitnega izvajalca storitve brezplačne pravne pomoči je predlagal odvetnika A. A. iz Ljubljane.

2. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovo prošnjo zavrnila. V obrazložitvi se sklicuje na določbo 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), skladno s katero se ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni z zakonom določeno drugače. Pojasnjuje, da 13. člen ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj oziroma glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi teh stroškov ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Osnovni znesek minimalnega dohodka določa 8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in znaša 421,89 EUR, njegov dvakratnik pa 843,78 EUR.

3. Tožena stranka navaja, da iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnik državljan Nizozemske, kjer ima tudi prijavljeno stalno prebivališče. Od 6. 11. 2022 dalje se nahaja v ZPKZ Koper. Iz zapisnika o zaslišanju tožnika kot osumljenca v kazenski zadevi dne 7. 11. 2022 je razvidno, da je tožnik učitelj, zaposlen pri ..., samski, brez otrok in brez premoženja, prejemal pa je 1.800,00 EUR mesečne plače. Tožnik je pred vložitvijo obravnavane prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 71513/2022 pri toženi stranki enkrat že zaprosil za dodelitev te pomoči, vendar pa je tožena stranka njegovo takratno prošnjo z odločbo Bpp 782/2022 z dne 5. 12. 2022 zavrnila, saj je ugotovila, da tožnik ni izpolnjeval finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu ZBPP.

4. V predmetni zadevi je tožnik ponovno vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v prej navedeni kazenski zadevi. Tožena stranka ga je z dopisom z dne 7. 12. 2022 pozvala, da glede na odločitev v zadevi Bpp 782/2022 pojasni spremenjeno dejansko stanje oziroma pravno podlago. Tožnik je v odgovoru na ta poziv po svojem pooblaščencu navedel, da so se s pretekom časa finančne okoliščine spremenile in da sedaj izpolnjuje pogoj po 13. členu ZBPP. Tožena stranka se s tem ne strinja in navaja, da iz zapisnika o zaslišanju osumljenca z dne 7. 11. 2022 izhaja, da je tožnik pred pridržanjem v ZPKZ Koper prejemal mesečno plačo v višini 1.800,00 EUR, in zato šteje, da je njegov povprečni dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje (to je septembra in oktobra, ko je prejel plačo v prej navedeni višini, ter novembra 2022, ko je bil v priporu in dohodkov ni imel) znašal 1.200,00 EUR. Na tej podlagi tožena stranka zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu ZBPP, saj njegov dohodek presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v času vložitve prošnje znašal 843,78 EUR.

5. Tožena stranka izpodbijano odločbo zaključuje s pojasnilom, da mora v skladu z določbami 11. do 24. člena ZBPP prosilec za brezplačno pravno pomoč kumulativno izpolnjevati dva kriterija, in sicer materialni ali subjektivni kriterij, ki ga tožena stranka presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju, ter objektivni kriterij. Ker tožnik materialnega kriterija ne izpolnjuje, tožena stranka izpolnjevanja objektivnega kriterija ni ugotavljala, pač pa je tožnikovo prošnjo zavrnila.

6. Tožnik s tožbo, ki jo vlaga iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožniku odobri brezplačno pravno pomoč v skladu z vloženo prošnjo, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka naj mu tudi povrne stroške tega postopka. Po tem, ko povzame vsebino izpodbijane odločbe, tožnik navaja, da je tožena stranka po uradni dolžnosti ugotovila, da ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa pri tem ni upoštevala njegove pravice do izjave v skladu z 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Za pravilno odločitev namreč ne zadostuje le objektivno pravilna ugotovitev pravno pomembnih dejstev, pač pa mora biti stranki zagotovljena tudi pravica do izjave. Ker ta tožniku v postopku ni bila zagotovljena, sta mu bili kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena, vse Ustave RS. Tožnik nadalje navaja, da je skrajšani ugotovitveni postopek na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP izjema od pravila posebnega ugotovitvenega postopka. V tretjem odstavku tega člena je navedeno, da zaslišanje stranke ni potrebno, kar pa ne pomeni, da je izključeno.

7. Tožnik poudarja, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Če tega ne stori, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 146. člena tega zakona. Ker je v predmetni zadevi do te kršitve prišlo, je že to razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

8. Tožnik nadalje navaja, da tožena stranka dejanske zaposlitve tožnika ni preverjala, niti ni preverjala navedb iz prošnje, kjer je tožnik navedel, da ni zaposlen in da ni prejemnik plače ali prejemkov iz dela v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje. Tožnik v tem času ni prejel niti ene plače, kar je navedel tako v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot tudi v njeni dopolnitvi. Tožena stranka je torej nepravilno ugotovila dejansko stanje oziroma je na podlagi ugotovljenih dejstev naredila napačen sklep o dejanskem stanju, saj ni upoštevala podatkov, ki so izhajali iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in njene dopolnitve.

9. Četudi bi bil podatek o plači, kot izhaja iz zapisnika o zaslišanju osumljenca, resničen, pa tožnik meni, da to še vedno ni razlog za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj bi morala tožena stranka preveriti tudi izpolnjevanje pogojev iz 22. in 24. člena ZBPP, česar pa ni storila. Tožnik je v priporu, kar nedvomno pomeni, da je ostal brez sredstev za preživljanje, nobenega dvoma pa tudi ni, da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj in da je zato razumljivo, da v postopku vlaga pravna sredstva in nanje odgovarja. Tožnik zato meni, da je tožena stranka napačno uporabila določbe ZBPP.

10. Tožnik ob zaključku tožbe še navaja, da se na podlagi 279.a člena Zakona o pravnem postopku (ZBPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odpoveduje glavni obravnavi in soglaša, da sodišče v sporu odloči na podlagi pisnih vlog.

11. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

12. Tožba ni utemeljena.

13. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Glede na tožnikove tožbene ugovore pa dodaja:

14. Po določbah 11. do 24. člena ZBPP mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjevati dva pogoja: finančni oziroma materialni (subjektivni) pogoj, in vsebinski (objektivni) pogoj iz 24. člena ZBPP. Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker je tožena stranka z izpodbijano odločbo ugotovila, da tožnik finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, je njegovo prošnjo zavrnila, ne da bi preverjala, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 15. Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Po 8. členu ZSVarPre je minimalni dohodek v času izdaje izpodbijane odločbe znašal 421,89 EUR, torej je njegov dvakratnik znašal 843,78 EUR.

16. Med strankama ni sporno, da je tožnik od 6. 11. 2022 dalje v priporu in da je od takrat dalje brez dohodkov. Tožnik tudi ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da je pred vložitvijo predmetne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči že zaprosil za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazensko preiskovalnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru št. I Kpr 71513/2022, ki pa je bila z odločbo tožene stranke Bpp 782/2022 z dne 5. 12. 2022 zavrnjena, in to zato, ker je bilo ugotovljeno, da so njegovi povprečni mesečni dohodki takrat znašali 1.800,00 EUR, torej več od višine dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

17. Tožena stranka je tožnika v predmetni zadevi (v kateri je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil po pooblaščencu 2. 12. 2022, torej tri dni prej, preden je bilo odločeno o njegovi prvi prošnji), s pozivom z dne 7. 12. 2022 seznanila, da je njegovo prvo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 11. 2022 z odločbo Bpp 782/2022 z dne 5. 12. 2022 zavrnila, ker je ugotovila, da znaša njegov povprečni mesečni dohodek za obdobje treh mesecev pred vložitvijo te prošnje 1.800 EUR. Tožnika je pozvala, naj zato pojasni, v čem se je spremenilo dejansko stanje oziroma pravna podlaga glede vložitve predmetne prošnje. Tožnik se je na poziv tožene stranke po pooblaščencu odzval z dopolnitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navajal, da pooblaščenec tožnika ni bil seznanjen s prvo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, glede povprečnega mesečnega osebnega dohodka pa je navedel, da so se s potekom časa okoliščine glede finančnega pogoja spremenile in da prosilec sedaj izpolnjuje pogoj iz 13. člena ZBPP.

18. Glede na opisani postopek odločanja o predmetni tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga je vodila tožena stranka, sodišče meni, da je tožena stranka tožnika seznanila z vsemi relevantnimi dejstvi, ki so bila podlaga za izpodbijano odločitev in mu dala možnost, da se o njih izjavi. V pozivu tožniku je navedla, da je bila tožnikova prva prošnja zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 13. člena ZBPP, saj je njegov dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prve prošnje znašal 1.800,00 EUR, da pa naj tožnik pojasni, v čem se je sedaj dejansko stanje ali pravna podlaga spremenilo. Iz poziva torej izhajajo ugotovitve tožene stranke glede relevantnega dejanskega stanja (višina tožnikovih dohodkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči), pravna podlaga za stališče, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči (13. člen ZBPP), ter poziv tožniku, da pojasni, v čem se je glede na prvo prošnjo spremenilo dejansko stanje ali pravna podlaga zadeve. Tožnikov tožbeni ugovor, da naj bi tožena stranka v postopku kršila določbo 9. člena ZUP, zato po presoji sodišča ne drži. 19. Tožnik v dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne oporeka navedbi tožene stranke v pozivu, da je v času treh mesecev pred vložitvijo prve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejemal mesečno plačo v višini 1.800,00 EUR, kot to izhaja iz zapisnika o njegovem zaslišanju v kazensko preiskovalnem postopku. V dopolnitvi prošnje in v tožbi trdi, da je sedaj brez zaposlitve in brez dohodkov, kar pa je upoštevala tudi tožena stranka, saj je v izpodbijani odločbi ugotovila, da tožnik od takrat, ko je v priporu (od 6. 11. 2022 dalje), nima dohodkov. Ker tožnik ugotovitvi tožene stranke, da je pred odreditvijo pripora prejemal plačo, ne oporeka in tudi ne oporeka njeni višini, kot jo je sam povedal v kazensko preiskovalnem postopku, sodišče zaključuje, da je tožena stranka na tej podlagi pravilno ugotovila za zadevo relevantno dejansko stanje, to je, da je tožnik v mesecu septembru in oktobru 2022 prejel plačo v višini 1.800,00 EUR mesečno ter da v mesecu novembru 2022 ni imel več dohodkov iz tega naslova.

20. Sodišče pojasnjuje, da četudi je tožnik trenutno v priporu in brez dohodkov, to samo po sebi ne pomeni, da s tem izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 13. člena ZBPP. Kot je že bilo navedeno, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Med strankama ni sporno, da je tožnik samski in se zato kot njegov lastni dohodek, ki je podlaga za ugotovitev, ali izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, upoštevajo njegovi povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre). Ker je tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil 2. 12. 2022, se pri ugotovitvi njegovih povprečnih mesečnih dohodkov upoštevajo prejemki v obdobju od septembra do novembra 2022. V tem obdobju je tožnik prejel skupaj 3.600,00 EUR plače (za september in oktober 2022) ali povprečno 1.200,00 EUR mesečno, kar je več od dvakratnika minimalnega dohodka v času izdaje izpodbijane odločbe (843,78 EUR).

21. Glede na vse navedeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni izpolnjeval finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči (kar pa ni ovira za ponovno vložitev prošnje, ko bo te pogoje izpolnil), in je zato njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila, ne da bi preverjala, ali tožnik izpolnjuje objektivni, torej vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Brezplačna pravna pomoč se namreč dodeli le, če sta oba pogoja izpolnjena kumulativno, tožnik pa enega od pogojev v času izdaje izpodbijane odločbe ni izpolnjeval. Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu, je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

22. Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo na seji senata, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Tožnik je sam predlagal, da sodišče v zadevi odloči brez izvedbe glavne obravnave na podlagi listin iz upravnega spisa ter tožbenih navedb, čemur je sodišče tudi sledilo.

K točki II izreka:

23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.