Jedro

Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko seglo z izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen (neobrazložen) ugovor dolžnice.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnica. Sklicuje se na svoje socialno in premoženjsko stanje. Poudarja, da nima premoženja in da je brez zaposlitve. Za zaposlitev nima možnosti, ker je prestara.

Dobiva le minimalno nadomestilo. Prosi, da se ji obrazloži 53. člen ZIZ. Obrazloži naj se ji tudi, kakšno dokumentacijo potrebuje za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko seglo z izvršbo. Takšne njene trditve so bile demantirane že na podlagi dejstva, da je upnik predlogu za izvršbo priložil tudi zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je dolžnica solastnica do ene tretjine nepremičnine - vl.štev. ... k.o. Kočevje, predlagal pa je tudi poizvedbe pri KDD o morebitnih dolžničinih nematerializiranih vrednostnih papirjih v centralnem registru.

Dolžničine trditve v ugovoru pa tudi ne predstavljajo kakšnega ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ, s katerimi bi lahko dolžnica v konkretnem primeru dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi oziroma njeno ustavitev. To pomeni, da dolžnica v ugovoru ni navajala pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi lahko dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi. Če se bo namreč v nadaljevanju izvršilnega postopka res izkazalo, da dolžnica nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo še mogoče seči z izvršbo, oziroma tudi ni oziroma ne bo pridobila kakšnega novega premoženja, bo pač izvršba upnika neuspešna in se upnik v tem izvršilnem postopku ne bo mogel poplačati za svojo terjatev. Ne predstavljajo pa dolžničine trditve, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, ovire za nadaljevanje te izvršbe na podlagi aktivnosti sodišča v zvezi z upnikovimi predlogi za poizvedbe o dolžničinem premoženju (glej že zgoraj omenjeni upnikov predlog za poizvedbe pri KDD o morebitnih dolžničinih vrednostnih papirjih), oziroma ustreznimi upnikovimi aktivnostmi pri iskanju morebitnega dolžničinega premoženja.

Sodišče prve stopnje je torej ob povedanem pravilno odločilo, da je dolžničin ugovor neutemeljen (neobrazložen) in ga je kot takšnega zavrnilo. Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

O dolžničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa bo odločalo sodišče prve stopnje, ki bo dolžnico tudi podučilo, kakšne listine mora predložiti za utemeljitev svojega predloga (člen 169 ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).