Jedro

Dolžniki ne navajajo nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njihova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžnikom. Ker s tem ni odločalo o pravicah ali obveznostih dolžnikov, slednjim pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.

Izrek

Pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi. Pritožba zoper drugo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže. Pritožniki sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja imenovalo P. O. iz L... (prva točka izreka) in odredilo, da mora upnik v 8 dneh založiti 60.000,00 SIT predujma na izvršiteljev račun (druga točka izreka). Dolžniki so se zoper sklep pravočasno pritožili in med drugim navedli, da drugi dolžnik ne zna pojasniti, zakaj mu je naknadno upnik izdal račun za nižji znesek, kot pa mu je predhodno povedal, da znaša njegova terjatev. Pritožba zoper prvo točko izreka ni utemeljena, pritožba zoper drugo točko izreka pa ni dovoljena.

K PRITOŽBI ZOPER PRVO TOČKO IZREKA: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžniki ne navajajo nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega (primerjaj 2. in 3. odstavek 289. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžniki navajajo razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira upnikova terjatev. Iz podatkov v spisu izhaja, da upnik svojo terjatev izterjuje na polagi pravnomočnega izvršilnega naslova, to je sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. II Pg 38/96 z dne 6.3.1996, v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 2.4.1996, ki je postal pravnomočen dne 29.8.1996. Ker se dolžniki sami sklicujejo na (povsem nedokazane) pogovore z upnikom in druge dogodke, ki naj bi se odvijali februarja 1996, to je še pred izdajo izvršilnega naslova, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dolžniki morali te ugovorne razloge uveljavljati že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, medtem ko jih v tej fazi postopka ne morejo več uveljavljati (primerjaj 56. čl. ZIZ). Enako velja tudi za (prav tako nedokazane) navedbe v zvezi z osebnim avtomobilom, ki niso v nikakršni zvezi s predmetnim izvršilnim postopkom, ki se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa prve točke izreka izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zoper prvo točko izreka na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in v navedenem delu potrdilo izpodbijani sklep.

K PRITOŽBI ZOPER DRUGO TOČKO IZREKA: Druga točka izreka izpodbijanega sklepa ne vsebuje odločitve, ki bi bila za dolžnike neugodna. V tem delu izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžnikom, torej ni odločalo o pravicah ali obveznostih pritožnikov. Zato slednjim pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa. Pravni interes je ena od procesnih predpostavk (pogojev) za dovoljenost pritožbe, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, pomanjkanje pravnega interesa pa ima za posledico nedovoljenost pritožbe (3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnikov zoper drugo točko izreka izpodbijanega sklepa na podlagi 1. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrglo kot nedovoljeno. Ker dolžniki s svojo pritožbo niso uspeli, morajo sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).