7. 2. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viljema (Vilija) Kovačiča, Ljubljana, na seji 7. februarja 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 163/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da vlaga pobudo zaradi nezakonitega sprejemanja zakona v Državnem zboru in zaradi vsebinske protiustavnosti tega zakona, ki ga poimenuje: "novela zakona o RTVS, kot je bil potrjen na referendumu 28. 11. 2022." Zatrjuje, da z vložitvijo pobude uveljavlja "ustavno pravico do poštene referendumske kampanje" in "ustrezne informiranosti volivcev glede glasovanja na referendumu". Vlada naj bi v referendumski kampanji zlorabila svoj položaj, saj naj bi pogojevala finančno pomoč zavodu Radiotelevizije Slovenija (v nadaljevanju RTV) z zanjo ugodnim izidom na referendumu. Prav tako Vlada naj ne bi volivcem stvarno, celovito in transparentno predstavila razlogov, ki zakon podpirajo, in razlogov, ki mu nasprotujejo. Pobudnik pri tem izpostavlja odgovor predsednika Vlade na odprto pismo generalnega direktorja RTV ter ravnanja Vlade, ki naj bi "lansirala vtis", da je z referendumom ogrožen obstoj RTV kot javne dobrine. Zato pobudnik meni, da je Vlada ravnala v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča glede "zakona o drugem tiru". Pobudnik navaja še, da RTV pri vodenju soočenj vsem udeležencem referendumske kampanje ni zagotovila "vsaj približno enakih časovnih okvirov in do izraza so prišli predvsem najbolj glasni in agresivni diskutanti, nikakor pa sama vsebina zakona.

2.Glede postopka sprejemanja izpodbijanega zakona pobudnik navaja, da ga je "sprejela Vlada," s pomočjo Državnega zbora, s preglasovanjem in brez javne razprave, "po hitrem postopku" in z ignoriranjem stališča Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je uporabi takšnega postopka nasprotovala. Zatrjuje, da gre za zlorabo instituta nujnega postopka, ki naj bi bil dopusten samo v izrednih in vojnih razmerah. Glede vsebine zakona dodaja, da naj bi nova zakonska ureditev "z eno potezo obglavljala vodstvo zavoda: generalnega direktorja, nadzorni svet in vso upravljavsko strukturo zavoda – programski svet ter področne direktorje (TV, Radio, MMC)." Novela zakona naj bi sledila logiki "propadlega samoupravnega sistema" in nerazumno povečala vpliv in "število zaposlenih novinarjev" na upravljanje RTV. Pobudnik meni, da so novinarji pridobili nesorazmeren vpliv, s čimer naj bi prišlo do "popolne degradacija vpliva javnosti (poslušalcev in gledalcev)" na upravljanje RTV. To naj ne bi povzročilo "depolitizacije, ampak lastno politizacijo, torej uzurpacijo" in uničenje javnega zavoda. Pobudnik predlaga zadržanje izvajanje "zakona o RTVSLO", prednostno obravnavo pobude in izvedbo javne seje Ustavnega sodišča.

B.

3.Iz vloge izhaja, da jo vlaga Viljem (Vili) Kovačič in sedem drugih posameznikov. Ker je vlogo lastnoročno podpisal zgolj Viljem (Vili) Kovačič, je Ustavno sodišče štelo, da jo je vložil zgolj on.

4.Pobudnik ni jasno in določno poimenoval zakona, zoper katerega je vložil pobudo. Kljub njegovi neskrbnosti je bilo mogoče iz njegovih navedb sklepati, da vlaga pobudo zoper Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1B), o katerem je bilo izvedeno glasovanje na referendumu 27. 11. 2022. Zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbija ZRTVS-1B.

5.Pobuda vsebuje tudi navedbe o kršitvah, ki naj bi se zgodile v referendumskem postopku o ZRTVS-1B.[1] Gre za navedbe, ki jih pobudnik v postopku s pobudo ne more uveljavljati. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da je zakonodajalec pristojnost referendumskega sodnika podelil Upravnemu sodišču (ko gre za nepravilnosti pri delu volilnih organov) in Vrhovnemu sodišču (zoper poročilo Državne volilne komisije o referendumskem izidu). Šele po odločitvi sodišča pa je mogoče na Ustavno sodišče vložiti ustavno pritožbo, ob upoštevanju pogojev, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). [2] Zato Ustavno sodišče teh navedb ni obravnavalo.

6.Za vsebinsko obravnavo preostalega dela pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

7.Med drugimi sestavinami mora pobuda vsebovati tudi jasno navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[3]

8.V preostalem delu je pobuda sestavljena iz dveh delov. V prvem delu pobudnik uveljavlja protiustavnost postopka sprejemanja ZRTVS-1B v Državnem zboru. Pobudnik o tem poda zgolj pavšalne navedbe o zlorabi nujnega postopka in o nespoštovanju stališč Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Gre za neobrazložene navedbe, iz katerih ne izhaja, s katero človekovo pravico oziroma ustavnim institutom naj bi bil postopek sprejemanja izpodbijanega zakona v neskladju. Prav tako pobudnik ne poda jasno in določno navedenih razlogov, zakaj naj bi bil postopek sprejemanja zakona v neskladju z Ustavo.

9.V drugem delu pa pobudnik ZRTVS-1B očita vsebinsko neskladje z Ustavo. Tudi v tem delu poda zgolj splošno nestrinjanje z vsebino izpodbijanega zakona. Pobudnik ne navede, katere določbe izpodbijanega zakona so v neskladju z Ustavo. Prav tako ne navede, s katero človekovo pravico oziroma ustavnim institutom naj bi bile te določbe v neskladju. Tudi v tem delu pobuda ne vsebuje jasnih in določnih razlogov, zakaj naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z Ustavo.

10.Glede na navedeno pobuda ne vsebuje jasno in določno oblikovanih razlogov (očitkov), ki so potrebni za njeno vsebinsko obravnavo. Zato jo je Ustavno sodišče na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS zavrglo. Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, ni sledilo predlogu pobudnika, naj o pobudi odloči po opravljeni javni obravnavi.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej 1. točko obrazložitve tega sklepa.

[2]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-130/17, Up-732/17 z dne 28. 9. 2017 (Uradni list RS, št. 63/17, in OdlUS XXII, 11), 6. točka obrazložitve, in odločba Ustavnega sodišča št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018 (Uradni list RS, št. 6/18, in OdlUS XXIII, 1), 18. točka obrazložitve.

[3]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-266/22 z dne 13. 12. 2022, št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021 in št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020.