Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da je na pristojnem sodišču ena od referentk na drugem oddelku snaha predlagatelja, tudi sicer ne more sama po sebi vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih – četudi sodnik (sodniki) pozna(jo) sorodnika ene ali druge stranke.
Predlog se zavrne.
V zapuščinski zadevi po pokojnem J. R., ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v A., je zapustnikov vnuk kot dedič predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje in odločanje v tej zadevi. V predlogu navaja, da teče postopek že peto leto kljub pisnim dednim izjavam dedičev v spisu in da mu je pooblaščenec ene od dedinj očital, da naj bi ogoljufal sodedinji in mu grozi s kazensko ovadbo in z nadzorom nad delom sodišča, čigar vloga naj bi bila zelo nenavadna. Vse te očitke predlagatelj zavrača kot neresnične, nesmiselne in nepotrebne, saj bi lahko sodišče že pred petimi leti izdalo sklep o dedovanju, dedinje pa so imele na razpolago tudi dovolj časa za izpodbijanje dednih izjav, če menijo, da je bilo z njimi karkoli narobe. Sicer pa je predlagatelj D. R. tast ene od referentk na drugem oddelku Okrajnega sodišča v A. in po njegovem mnenju je pričakovati, da se bodo taki nesmiselni očitki še ponavljali in je zato očitno, da bi drugo stvarno pristojno sodišče lažje izvedlo ta zapuščinski postopek. Po mnenju Okrajnega sodišča v A. iz spremnega dopisa ob predložitvi spisa vrhovnemu sodišču bi veljalo pritrditi predlogu zaradi zagotovitve objektivne nepristranskosti sodišča in izključitve slehernega dvoma strank v poštenost postopka in odločanja.
Predlog ni utemeljen.
Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Na razlog smotrnosti za delegacijo postopka se predlagatelj smiselno sicer sklicuje s trditvijo, da bi drugo stvarno pristojno sodišče po njegovem mnenju lažje izvedlo postopek, vendar z nobeno od svojih trditev tega razloga ne substancira v prid utemeljenosti sklepanja o smotrnejši (hitrejši in cenejši) izvedbi zapuščinskega postopka pred drugim sodiščem. Zato je treba presoditi le, ali so v predlogu zatrjevane okoliščine lahko „drug tehten razlog“ za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
V predlogu povzeti očitki sodedinj, da jih je predlagatelj ogoljufal in grožnje s kazensko ovadbo, so namenjeni predlagatelju (ki jih tudi sicer sam zavrača) in zato ne morejo biti upošteven razlog za delegacijo pristojnosti sodišča; med tehtne razloge zanjo pa tudi ni mogoče uvrstiti trditev o dolgotrajnosti postopka in pavšalnih trditev o „nenavadni“ vlogi sodišča pri tem. Zato je treba podvreči presoji le še vprašanje, ali je mogoče uvrstiti med druge tehtne razloge v pomenu določbe 67. člena ZPP okoliščino, da je predlagatelj tast ene od referentk na drugem oddelku Okrajnega sodišča v A. Drug tehten razlog v pomenu pravkar navedene zakonske določbe sicer lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti sleherni dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskost, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. V obravnavanem primeru se zatrjevane okoliščine, s katerimi se v tem delu utemeljuje predlog za prenos pristojnosti, ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je zato razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za t.i. nujno delegacijo po 66. členu ZPP; ne more pa biti „drug tehten razlog“ za delegacijo po 67. členu ZPP. Sploh pa okoliščina, da je na pristojnem sodišču ena od referentk na drugem oddelku snaha predlagatelja, tudi sicer ne more sama po sebi vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih – četudi sodnik (sodniki) pozna(jo) sorodnika ene ali druge stranke. Iz obrazložitve predloga pa ne izhaja obstoj objektivno izkazanih okoliščin, ki bi v konkretnem primeru vzbujale dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije pri strankah tega postopka ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja oziroma odločanja.
Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog zavrniti.