Jedro

V obravnavanem primeru je na vročilnici zapisan le datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu, oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom (tožencem) in prejemnikom. Iz takšne vročilnice pa v skladu z določbami 149. člena ZPP (1977) izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik pošiljke, torej toženec. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in ta velja za resnično, če toženec ne dokaže nasprotno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da v celoti ostane v veljavi plačilni nalog Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani opr. št. 1 PL 1017/94 z dne 15.12.1994, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 231.790,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 23.10.1991 dalje do plačila.

Toženi stranki je tudi naložilo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v znesku 9.450,00 SIT.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977). V pritožbi navaja, da toženec o naroku razpisanem za dne 10.12.1998 ni bil obveščen, saj je bil dalj časa odsoten in se zato naroka ni mogel udeležiti. Vabilo na glavno obravnavo je sprejela in podpisala njegova hčerka, ki pa ga zaradi njegove odsotnosti ni mogla obvestiti o tem, da je za dne 10.12.1998 razpisana glavna o-bravnava. Toženec še poudarja, da je glede na podpis na pooblastilu, ki ga prilaga pritožbi in ki ga je podpisal, videti da je podpis v celoti drugačen kot podpis na sami povratnici o sprejemu vabila na narok za glavno obravnavo. Vabilo je bilo torej vročeno tretji osebi. Sodišče prve stopnje pa je očitno štelo, da je bilo vabilo na glavno obravnavo vročeno v skladu z določbami ZPP (1977) in zato tudi v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da je bila glavna obravnava opravljena v nenavzočnosti pravilno vabljene -tožene stranke. Ker pa pritožnik meni, da to ne drži je bila po njegovem prepričanju s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977). Tožencu namreč ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, želel pa je na glavni obravnavi konkretizirati in obrazložiti dosedanji ugovor zoper plačilni nalog, kar pa mu je bilo onemogočeno, ker ni bil obveščen o glavni obravnavi zaradi napačne vročitve. Zaradi navedenega toženec predlaga, da višje -sodišče izpodbijano sodbo razvljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V skladu z določbo 359. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/1977) je bila pritožba vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 149. člena ZPP (1977) vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Če je bilo po določbah ZPP pisanje izročeno komu drugemu, ne pa tistemu, kateremu bi ga bilo treba vročiti, navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje (peti odstavek 149. člena ZPP - 1977). V obravnavanem primeru je na vročilnici zapisan le datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu, oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom (tožencem) in prejemnikom. Iz takšne vročilnice pa izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik pošiljke, torej toženec. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in ta velja za resnično, če toženec ne dokaže nasprotno; česar pa ni storil. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno ugotovilo, da je bil toženec pravilno vabljen in zato v skladu z določbo 295. člena ZPP pravilno opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti toženca. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977) v postopka na prvi stopnji torej ni bila storjena.

Po preizkusu izpodbijane sodbe se torej izkaže, da obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlog ni podan. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977), na katere mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 368. člena ZPP- (1977) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15.4.1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ 4/1977).