Jedro

Glede na družinsko situacijo in poročila CSD o nadzorovanih stikih, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča taka kombinacija v korist otroka. Čeprav so (tudi) nadzorovani stiki (kar je bila sicer običajna praksa v primeru nenadzorovanih stikov, ki so bili določeni ob sobotah) pogosto odpadli iz neutemeljenih razlogov na strani nasprotne udeleženke, pa kombinacija nadzorovanih in nenadzorovanih stikov zagotavlja več možnosti, da se bodo stiki izvedli, ker glede na pretekle izkušnje obstaja večja verjetnost, da bo nasprotna udeleženka otroka na nadzorovani stik pripeljala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

**_Sklepi sodišča prve stopnje zoper katere je nasprotna udeleženka vložila ugovore in izpodbijani sklep1 in delne sodne poravnave udeležencev_**

1. Udeleženca sta na naroku 9. 1. 2023 sklenila začasno sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da bo imel predlagatelj v obdobju od 21. 1. 2023 do 15. 4.2023 devet stikov z otrokom2 ob sobotah, ki sta jih udeleženca določno opredelila v sodni poravnavi,3 in sicer od 9.00 do 14.00. Sodišče je s sklepom II N 437/2022 z dne 6. 3. 2023 sklenilo, da za čas veljavnosti začasne sodne poravnave z dne 9. 1. 2023 stiki med predlagateljem in otrokom dodatno potekajo tudi pod nadzorom ob sredah od 15.00 do 16.30 na CSD ali na drugem kraju, ki se predhodno uskladi med udeležencema in CSD,4 ker je ugotovilo številne težave pri udejanjanju stikov predlagatelja z otrokom, ki so bile predvsem na strani nasprotne udeleženke. Udeleženca sta 17. 4. 2023 sklenila začasno sodno poravnavo,5 s katero sta se dogovorila, da bo imel predlagatelj stik z otrokom vsako drugo soboto najmanj v trajanju med 9.00 in 14.00, s tem, da nasprotna udeleženka pripelje otroka na dogovorjeno mesto, predlagatelj pa pripelje otroka na dom nasprotne udeleženke ali na drugo dogovorjeno mesto po koncu stika. Sodišče je s sklepom II N 437/2022 z dne 17. 4. 2023 sklenilo, da za čas od 17. 4. 2023 do najmanj 21. 6. 2023 stiki predlagatelja z otrokom dodatno potekajo pod nadzorom centra za socialno delo, enako, kot je bilo določeno s sklepom II N 437/2022 z dne 6. 3. 2023, in sicer vsako sredo od 15.00 do 16.30 v prostorih CSD oziroma na drugem kraju, ki se predhodno uskladi med udeležencema in CSD.6 Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 437/2022 z dne 15. 5. 2023 sklenilo, da se sklep istega sodišča II N 437/2022 z dne 17. 4. 2023 spremeni tako, da stiki med predlagateljem in otrokom potekajo vsako sredo od 9.00 do 10.00 v prostorih CSD, in da po vsakem stiku pod nadzorom stiki med predlagateljem in otrokom nadalje potekajo brez nadzora CSD v sproščeni obliki in po njuni izbiri glede lokacije in aktivnosti, in sicer od 10.00 do 15.00, ko predlagatelj otroka pripelje nazaj na CSD. Zoper vse te sklepe je nasprotna udeleženka vložila ugovore.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovore nasprotne udeleženke zoper sklepe istega sodišča II N 437/2022 z dne 6. 3. 2023, II N 437/2022 12. 5. 2023 in II N 437/2022 15. 5. 2023. _**Povzetek pritožbenih trditev**_

3. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da ugodi ugovorom z dne 31. 3. 2023, 17. 4. 2023 in 15. 5. 2023 in razveljavi sklepe o začasnih odredbah z dne 6. 3. 2023, 17. 4. 2023 in 15. 5. 2023. 4. Sodišče ne pojasni razlogov za kombinacijo nadzorovanih in nenadzorovanih stikov, hkrati se vsebinsko ne opredeli glede razlogov za izdajo začasne odredbe in ne pojasni razlogov, zaradi katerih nasprotni udeleženki ne verjame. Sodišče „vloge“ predlagatelja ni vročilo nasprotni udeleženki, ni tudi upoštevalo njenih navedb v ugovoru, ker naj bi bile po mnenju sodišča v bistvenem enake. Nasprotni udeleženki je bila s tem kršena pravica do izjave. Sodišče je šele po izdaji izpodbijanih sklepov postavilo izvedenca psihološke stroke.

5. Otrok stike s predlagateljem zavrača, kot že vsa leta. Sodišče je v nasprotju z voljo otroka, ki je pristna in jasno izražena in brez kakršnega koli vpliva nasprotne udeleženke, obseg stikov povečalo, zato je otrok v hudi stiski in doživlja travme. Če bi predlagatelj kadar koli izrazil željo po stiku in se bi ustrezno organiziral, bi bilo otroku na stiku lepo in sodni postopek ne bi bil potreben. V konkretnem primeru pa ni tako. Nasprotna udeleženka se vsa leta zelo trudi, da bi pripravila otroka na stik. Nasprotna udeleženka zoper predlagatelja pred otrokom ne reče ničesar, razpad zveze je že predelala in nima razloga, da bi stike omejevala. Vedno je morala siliti otroka na stike, predlagatelj pa je bil pasiven. Predlagatelj je tisti, ki otroka glede nasprotne udeleženke zaslišuje in nanj pritiska. Predlagatelj je povedal otroku, da ni bil prijazen do nasprotne udeleženke, in to si je otrok zapomnil. Otrok uro in pol pred stikom joka, nasprotna udeleženka ga prigovarja. Otrok v tej starosti že kaže odpor na lasten način, kljub vzpodbudi nasprotne udeleženke in sorodnikov, zato stiki niso uspešni. Predlagatelj se na stike ne pripravi in ne ve, kaj bi počel z otrokom. Predlagatelj otroka v vsakem vremenu vozi le na igrišče, kjer je otrok premočen, potem pa odideta v restavracijo, kjer ima otrok ves čas na sebi mokra oblačila, zato je tudi prehlajen. Nasprotna udeleženka ima občutek, da se stiki izvajajo zaradi dokazovanja predlagatelja, in ne zaradi njegove želje, da bi imel stike z otrokom. Otrok verbalno in neverbalno odklanja stike.

6. CSD je v mnenju z dne 11. 5. 2023 pojasnilo, da otrok s strani predlagatelja ni ogrožen, da pa ne podpirajo, da bi se po zaključku nadzorovanih stikov ti nadaljevali še kot nenadzorovani. Kljub takemu mnenju CSD je sodišče odločilo drugače. S tako odločitvijo sodišče ni spoštovalo otrokove koristi. Neobičajen je sistem kombinacije nadzorovanih in nenadzorovanih stikov, ko ne dosega bistva zakonske norme. Ta kombinacija pomeni prisilno predajanje in prevzemanje otroka ter siljenje otroka v nekaj, kar zavrača, kar le poslabšuje stanje. Otrok ni ogrožen, zato niso izkazane predpostavke za začasno odredbo.

_**Odgovor na pritožbo**_

7. Predlagatelj v laičnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

_**Odločitev o pritožbi**_

8. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev**_

9. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

10. Nasprotna udeleženka v pritožba protispisno zatrjuje, da se sodišče prve stopnje v sklepih ni opredelilo do odločilnih dejstev, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih navedb in dokazov. Sodišče prve stopnje je v 27. tč. izpodbijanega sklepa pojasnilo razloge za kombinacijo nadzorovanih in nenadzorovanih stikov, pri tem se je sklicevalo tudi na razloge iz 20. tč. sklepa z dne 15. 5. 2023. Sodišče prve stopnje se je v sklepih, zoper katere je nasprotna udeleženka vložila ugovore, in v izpodbijanem sklepu podrobno opredelilo do vseh odločilnih navedb nasprotne udeleženka, določno je navedlo dejstva, na podlagi katerih je ugotovilo ogroženost otroka, v obrazložitvah teh sklepov pa je prepričljivo pojasnilo razloge, zaradi katerih navedbam nasprotne udeleženke ni sledilo. Tudi „vloga“, ki jo izpostavlja nasprotna udeleženka v pritožbi, ne da bi jo podrobneje opredelila, ji je bila vročena, imela je možnost odgovora. Sodišče prve stopnje je vse relevantne navedbe nasprotne udeleženke upoštevalo, posebej se je tudi opredelilo do navedb, ki jih znova izpostavlja nasprotna udeleženka v pritožbi, s katerimi zatrjuje, da ji je bila kršena pravica do izjave,7 zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev udeležencev in na podlagi dokazov prepričljivo ugotovilo okoliščine, da je otrok ogrožen, da je potrebno hitro ukrepanje, s tem, da je pri začasnih odredbah upoštevalo spremenjene okoliščine, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje lahko izdalo začasne odredbe šele po pridobitvi izvedenskega mnenja izvedenca psihološke stroke, ki ga je sodišče postavilo pred izdajo izpodbijanega sklepa.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

11. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika; DZ). V postopku je bilo z visoko stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok ogrožen, ker nasprotna udeleženka preprečuje stike. Sodišče prve stopnje je v sklepih, zoper katere je nasprotna udeleženka vložila ugovore in v izpodbijanem sklepu navedlo številna dejstva, ki to ugotovitev potrjujejo ob pravilni oceni dokazov. Iz poročil CSD izhaja, da nasprotna udeleženka „otroka na stike ne pripravi, ne da mu ustrezne vzpodbude, otrok od nje ne dobi jasne informacije glede koristnosti stikov, ..da otroka zavaja,“ itd, da predlagatelj nima težav v kontaktih z otrokom, da se otrok predlagatelja ne boji, da se otrok na stiku s predlagateljem popolnoma sprosti, da stiki potekajo v pozitivnem vzdušju, da otrok na stikih ne izraža stiske in nima težav z vzpostavljanjem stikov s predlagateljem, da so glede na ugotovljeno interakcijo stiki v korist otroka, ker pa se stiki otroka s predlagateljem ne izvajajo kontinuirano, se med otrokom in predlagateljem ne more razviti pravi odnos. Tako se tudi v tem delu izkažejo kot povsem neutemeljene pritožbene navedbe, ki zgolj potrjujejo potrebo pa začasni ureditvi stikov z začasno odredbo.

12. Sodišče prve stopnje je določilo kombinacijo formalnih in neformalnih stikov. CSD je v mnenju nasprotoval, da bi stiki neformalno potekali po koncu nadzorovanih stikov, kar izpostavlja pritožba, spregleda pa, da se je nasprotna udeleženka v svojih navedbah zavzemala, da bi stiki potekali zgolj nenadzorovano ob sobotah, nasprotovala pa je nadzorovanim stikom, in da je sklenila začasni sodni poravnavi, da bodo stiki nenadzorovano potekali ob sobotah. Glede na družinsko situacijo in poročila CSD o nadzorovanih stikih, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča taka kombinacija v korist otroka. Čeprav so (tudi) nadzorovani stiki (kar je bila sicer običajna praksa v primeru nenadzorovanih stikov, ki so bili določeni ob sobotah) pogosto odpadli iz neutemeljenih razlogov na strani nasprotne udeleženke, pa kombinacija nadzorovanih in nenadzorovanih stikov zagotavlja več možnosti, da se bodo stiki izvedli, ker glede na pretekle izkušnje obstaja večja verjetnost, da bo nasprotna udeleženka otroka na nadzorovani stik pripeljala.8 Glede na poročila CSD o poteku stikov torej ni najti razumnega razloga, da se stik pod nadzorom ne bi nadaljeval v neformalni obliki. Glede na ravnanja nasprotne udeleženke, ko po njeni poškodbi ni dopustila, da bi otroka na njenem domu prevzel predlagatelj v spremstvu delavke CSD, da noče sprejeti terminskih planov stikov CSD, da običajno nasprotna udeleženka v juniju izpiše otroka iz vrtca, se izkaže, da je pravilna tudi odločitev glede dopoldanskega termina stikov. Res pa je, da bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati spremenjene okoliščine, ker bo otrok v šolskem letu 2023 /2024 začel obiskovati prvi razred osnovne šole, kar pomeni, da bo temu ustrezno treba prilagoditi stike z začasno odredbo, ki jo je sicer sodišče prve stopnje že izdalo pred izpodbijanim sklepom,9 zoper katero imata udeleženca pravico do ugovora.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju sklepi. 2 Ki je rojen ... 2017. 3 Glej l. št. 31. 4 Glej l. št. 52 – 69. 5 Glej l. št. 92. 6 Glej l. št. 94 – 107. 7 Glej 12. in 13 tč. 8 Pritožbeno sodišče nasprotno udeleženko opozarja, da je CSD v dopisu z dne 13. 7. 2023 (l. št. 204) predlagal sodišču prve stopnje, da se nasprotni udeleženki naloži v plačilo denarno kazen, ker znova neutemeljeno ni prišlo do stika med predlagateljem in otrok, kot je bil določen z začasno odredbo. 9 L. št. 178-181.