Jedro

Roki, določeni v 137. členu ZKP, ki se nanašajo na postopanja policije in tožilstva v primeru odvzema vozniškega dovoljenanja za čas, dokler traja postopek, so instrukcijski. Namenjeni so temu, da sodišče predmetno zadevo obravnava prednostno, da postopek teče hitro, brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prve stopnje je pravilno kot nosilni argument izpostavilo visoko stopnjo alkoholiziranosti obdolženca, saj ne gre spregledati, da je dovoljeno stopnjo alkohola prekoračil za več kot štirikrat. Pritožbeno zatjevano obdolženčeve nekaznovanosti je neupoštevno, saj je neobravnavanost za prekrške in nekaznovanost pričakovano vedenje vsakega posamzenika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženčevega zagovornika zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah II K 88280/2023 z dne 8. 12. 2023, s katerim je obdolženemu A. A. za čas, dokler traja kazenski postopek, odvzelo vozniško dovoljenje številka ..., izdano dne 8. 12. 2015. 2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru obdolženca zoper sklep naslovnega sodišča oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj meni, da bi sodišče prve stopnje moralo predlog državnega tožilca za odvzem vozniškega dovoljenja kot prepoznega zavreči. Pritožbeno navedbo pritožnik utemeljuje z vsebino določbe prvega odstavka 137. člena ZKP, po kateri mora državni tožilec v 10 dneh od prejema ovadbe in vozniškega dovoljenja, ki ga je policija storilcu odvzela, vrniti tistemu, ki mu je bilo vozniško dovoljenje odvzeto, ali ga poslati sodišču ter hkrati predlagati uvedbo kazenskega postopka in začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Pritožnik ugotavlja, da državni tožilec ni predlagal odvzema vozniškega dovoljenja hkrati z uvedbo kazenskega postopka, kar utemeljuje s časovnico odvzema vozniškega dovoljenja s strani policije, podajo kazenske ovadbe, vložitvijo obtožnega predloga in nato predloga za odvzem vozniškega dovoljenja. Sklepno pritožnik zaključi, da je izpodbijani sklep izdan nezakonito, saj je bil predlog tožilstva podan prepozno.

5. Sodišče druge stopnje pritožbeno naziranje zavrača. Na vsebinsko podobno navedbo, ki jo je pritožnik uveljavljal že v odgovoru na predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je odgovorilo že sodišče prve stopnje, in sicer v točki 7 obrazložitve. Te razloge v celoti sprejema tudi sodišče druge stopnje. Roki, določeni v 137. členu ZKP, ki se nanašajo na postopanja policije in tožilstva v primeru odvzema vozniškega dovoljenja za čas, dokler traja postopek, so instrukcijski in ne prekluzivni, kot zmotno meni pritožnik. Rok pet dni, ki je določen za postopanje policije v primeru, ko odvzame odvzame vozniško dovoljenje, in rok 10 dni, ki ga ima tožilec na voljo, da zahteva uvedbo kazenskega postopka in predlaga začasni odvzem vozniškega dovoljenja, so roki, ki so namenjeni, da sodišče predmetno zadevo obravnava prednostno, torej da postopek teče hitro, brez nepotrebnega odlašanja. Zamuda instrukcijskih rokov ne prinaša posledic, niti ZKP v 137. členu tega ne določa. Glede na pojasnjeno zatrjevana kršitev ni podana.

6. Odločitvi sodišča prve stopnje, da je obdolžencu potrebno odvzeti vozniško dovoljenje dokler traja predmetni kazenski postopek, pritožnik nasprotuje, ker meni, da ni razlogov za odvzem vozniškega dovoljenja. Izpostavlja osebne okoliščine na strani obdolženca, in sicer, da ni bil kaznovan, da ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, da nikoli ni bil obravnavan zaradi prekrška, povezanega s previsoko stopnjo alkoholiziranosti, in gre za enkratni dogodek. Pritožnik izpostavi tudi obdolženčev odnos do alkohola, ki ga ne uživa, sploh ne, ko vozi. Opozori tudi, da za obdolženca pomeni odvzem vozniškega dovoljenja nezmožnost pridobivanja zaslužka, saj je njegova zaposlitev vezana na terensko delo, ko brez vozniškega dovoljenja le - tega ne more opravljati. Pritožbo pritožnik utemeljuje še s sklicevanjem na sodno prakso, in sicer da je potrebno pri začasnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja ugotoviti in navesti tiste konkretne okoliščine v zvezi z načinom storitve kaznivega dejanja, osebnosti obdolženca in njegovim dosedanjim življenjem, ki omogočajo zanesljiv, konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve hujših kršitev cestnoprometnih predpisov, česar pa sodišče ni storilo.

7. Predstavljeno pritožbeno naziranje sodišče druge stopnje zavrača. Cilj, ki ga zasleduje začasen odvzem vozniškega dovoljenja, je čimprejšnja izločitev nevarnega voznika iz javnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenja in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu in s tem tudi ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj.

8. Sodišče druge stopnja v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, s katerimi je utemeljevalo odvzem vozniškega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je pravilno kot nosilni argument izpostavilo visoko stopnjo alkoholiziranosti obdolženca, saj ne gre spregledati, da je dovoljeno stopnjo alkohola prekoračil za več kot štirikrat. Spisovno je razvidno, da je imel v času strokovnega pregleda v krvi 2,00 oziroma 2,01 g etanola na kilogram krvi. Poleg tega se je z vozilom približeval križišču z regionalno cesto in ni ustavil pri prometnem znaku STOP, v posledici česar je s prednjim delom svojega vozila trčil v prednji levi del vozila oškodovanca, ki je takrat pravilno pripeljal iz smeri Brežic in je imel prednost. Prav tako ni sodišču prve stopnje ostalo prezrto, da sta obe vozili s sprednjim delom zdrsnili z vozišča in da je obdolženi s sprednjim delom svojega vozila trčil še v drogova kažipota. Pri presoji potrebnosti odvzema vozniškega dovoljenja je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo način storitve očitanega kaznivega dejanja, torej da naj bi obdolženi kljub dobri vidljivosti in na preglednem križišču zapeljal čez prometni pas regionalne ceste, namenjen vožnji iz Krškega v Brežice, in nato na prometnem pasu regionalne ceste, namenjen vožnji v smeri Brežic proti Krškemu, trčil v vozilo oškodovanca, ki naj bi zaradi zavijanja upočasnil. 9. Pritožbene navedbe, da obdolženi ni bil nikoli kaznovan zaradi prekrška, povezanega s previsoko stopnjo alkoholiziranosti in gre v vsakem primeru za enkratni dogodek, ki ne izkazuje siceršnjega obdolženčevega pogleda na tovrstna ravnanja, ki jih zavrača in lastnega odnosa do pijače, ki je ne uživa, so neutemeljene ter hkrati delno tudi protispisne. Neobravnavanost za prekrške in nekaznovanost je pričakovano vedenje vsakega posameznika. Zatrjevana obdolženčeva ničelna toleranca do alkohola v času vožnje je v direktnem nasprotju s podatki spisa, saj le ti izkazujejo, da naj bi obdolženi v času prometne nesreče dovoljeno stopnjo prekoračil za več kot štirikrat. Na tem mestu je tudi v celoti brezpredmetno pritožbeno opozarjanje na posledice odvzema vozniškega dovoljenja, ki se odražajo v nezmožnosti opravljanja dela, saj bi obdolženi to moral imeti v oziru, preden je v takšnem psihofizičnem stanju začel voziti.

10. Glede na pojasnjeno sodišče druge stopnje sprejema presojo izpodbijanega sklepa, da je udeležba obsojenega v javnem prometu nevarna, način izvršitve kaznivega dejanja in subjektivne okoliščine, kot jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, opravičujejo izrek predmetnega ukrepa.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Odločitev o plačilu stroškov, nastalih v zvezi z vloženo pritožbo, temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in prvem odstavku 95. člena ZKP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je obdolženec kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR, po tarifni številki 7413 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).