Jedro

Tudi za postopek zavarovanja terjatve z zastavno pravico na nepremičnini veljajo določbe, da mora biti ugovor proti sklepu o zavarovanju obrazložen, za dejstva pa morajo biti predloženi dokazi.

Izrek

Ugovora se zavrneta in se potrdi sklep o zavarovanju.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je na podlagi izvršilnega naslova, to je overjenega dolgovnega seznama zaostalih obveznosti, ki ga je izdal pristojni davčni organ, dovolilo zavarovanje upnikove denarne terjatve v znesku 3.688.302,10 SIT z vknjižbo zastavne pravice na dolžničini nepremičnini vl. št. 863 k.o. ..., z.k. telo II. Proti sklepu o zavarovanju ugovarja dolžnica in navaja, da je do dolga, to je neplačanih davkov in prispevkov, prišlo zaradi prometne nesreče, ki jo je dolžnica doživela leta 1992, zato je brez kakršnihkoli dohodkov iz naslova dejavnosti, saj ni zmožna za delo. Dolžnica je v pogajanjih oziroma dogovorih z ZPIZ, sama izvršba pa je deloma nedopustna, ker gre za izvršbo na premoženje, ki dolžnici služi za osnovno dejavnost in je v nasprotju z ZIZ. Proti sklepu je vložila dolžnica še posebej pritožbo zoper sklep o stroških in prošnjo za oprostitev taks. V zvezi s stroški sklepa o zavarovanju v višini 19.228,00 SIT navaja, da dolžnica zaradi socialnega stanja odmerjenih stroškov ne more plačati in predlaga razveljavitev sklepa o stroških ter oprostitev plačila sodnih taks. V odgovoru na ugovor upnik navaja, da je dolžničina ugovorna navedba o deloma nedopustni izvršbi popolnoma neutemeljena. Prvostopno sodišče je po 2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z 239. čl. ZIZ štelo obe vlogi dolžnice kot neutemeljeni in ju poslalo pritožbenemu sodišču, da o njiju odloči kot o pritožbi. Ugovora nista utemeljena. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžničino vlogo, ki je naslovljena kot pritožba zoper sklep o stroških, šteti za ugovor proti sklepu o zavarovanju (2. odst. 9. čl. ZIZ, 1. odst. 53. čl. ZIZ in 239. čl. ZIZ). Če bi dolžnica izpodbijala samo odločitev o stroških sklepa o zavarovanju, bi bila to pritožba, ker pa izpodbija sklep o zavarovanju v celoti (sicer v dveh ločenih vlogah), gre po 1. odst. 53. čl. ZIZ v zvezi z 239. čl. ZIZ v obeh primerih za ugovor proti sklepu o izvršbi. O prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, ki je v eni od obeh vlog, pa bo moralo odločiti prvostopno sodišče. Ugovora nista utemeljena. Tudi za postopek zavarovanja velja določba 2. odst. 53. čl. ZIZ, da mora biti ugovor proti sklepu o zavarovanju obrazložen, za dejstva, navedena v ugovoru, pa morajo biti predloženi dokazi. Za trditve o prometni nesreči, zaradi katere je dolžnica brez dohodkov iz naslova dejavnosti in o nezmožnosti za delo ter o neobratovanju njene obratovalnice ter slabem socialnem stanju, dolnica ni predložila nobenih dokazov, zato je v teh delih oba ugovora dolžnice šteti za neobrazložena in s tem za neutemeljena. Sicer pa gre za same nerelevantne trditve, ki ne morejo preprečiti zavarovanja upnikove terjatve, sta pa tudi podana pogoja, potrebna za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, to je obstoj izvršilnega naslova in dolžničina lastninska pravica na nepremičnini, čemur dolžnica ne ugovarja. Ugovorne trditev o pogajanjih oziroma dogovorih o odpisu obresti in možnostih plačevanja v obrokih, niso pravno pomembne. Upošteven bi bil le morebiten dogovor z upnikom, ki pa ga dolžnica ne zatrjuje. Lahko bi bila relevantna ugovorna trditev o delni nedopustnosti izvršbe, češ da gre za izvršbo na premoženje, ki dolžnici služi za osnovno dejavnost, saj po 241. čl. ZIZ ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe. Vendar pa navedena ugovorna trditev ni niti konkretizirana niti podprta z dokazi in je torej neobrazložena. V tem postopku gre za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini, vendar dolžnica ni niti navedla, niti ni predložila dokazov o tem, kako naj bi nepremičnina dolžnici služila za neko osnovno dejavnost. Morebitne omejitve izvršbe v smislu 80. ali 177. čl. ZIZ niso niti zatrjevane niti dokazane. Zato tudi tovrsnih ugovornih trditev ni mogoče upoštevati. Končno je potrebno še ugotoviti, da ni nikakršne podlage za razveljavitev odločitve o stroških, saj ugovorne trditve razen z brezpredmetnim sklicevanjem na slabo socialno stanje, niso z ničemer utemeljene. Ugoditev predlogu za zavarovanje ima za posledico tudi odločitev o stroških, ki je materialnopravno pravilna, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa na izpodbijano stroškovno odločitev ne more vplivati. Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da sta oba ugovora neutemeljena, zato ju je zavrnilo in sklep o zavarovanju po 2. odst. 54. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ potrdilo.