Jedro

Iz zapisnika v zapuščinski zadevi z dne 7. 2. 2019 sicer resda izhaja, da je pooblaščenec prvega tožnika na naroku navedel, da je bilo pred prvostopenjskim organom podano zaprosilo za preveritev pogojev za status zaščitene kmetije, vendar pa seznanitev o postopku, katerega obnovo je stranka z interesom kasneje predlagala, ni okoliščina, na katero bi že navedena določba ZUP vezala tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka; kot že navedeno to predstavlja seznanitev o tem, da je bila odločba izdana. Stranka z interesom je po seznanitvi s postopkom o statusu zaščitene kmetije na naroku za zapuščinsko obravnavo z dne 7. 2. 2019 reagirala kot je bila (in le v takem okvirju je tudi v tistem trenutku lahko), tj. z vložitvijo zahteve za vstop v postopek (vloga z dne 19. 2. 2019).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom ugodil predlogu A.B. (pravilno A.B.; opomba sodišča), ..., za obnovo postopka št. 330-415/2019, ki je bil končan 15. 2. 2019 s pravnomočno odločbo št. 330-415/2019-5, in sicer v takem obsegu, da se postopka kot stranka udeležuje tudi predlagatelj in da se glede na nove dokaze ugotovi pravilen obseg zaščitene kmetije (1. točka izreka). Sklenil je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (2. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je A.B. (v nadaljevanju stranka z interesom) vložil predlog za obnovo postopka preveritve zaščitene kmetije, ki je bil končan s pravnomočno odločbo št. 330-415/2019-5, po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Svoj predlog je stranka z interesom oprla na pravnomočen sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II D 303/1999 z dne 11. 1. 2018, iz katerega izhaja, da je bilo več nepremičnin, ki so bile v postopku, katerega obnovo je predlagala, vključene v zaščiteno kmetijo, predmet dedovanja po pokojnem C.D. in da je solastnica teh na podlagi dedovanja postala tudi sama, pri čemer pa navedeni sklep še ni bil realiziran v zemljiški knjigi. Po izvedenem ugotovitvenem postopku je prvostopenjski organ ugotovil, da je (tudi) stranka z interesom dedič zemljišč po pokojnem C. (pravilno C.; opomba sodišča) D., s čimer ima pravico varovati svoje interese v postopku, katerega obnovo je predlagala; v njem se namreč odloča o njeni potencialni lastnini, zaradi česar ima pravico, da svoj pravni interes zaščiti skladno z 42. členom ZUP. Navedeni sklep o dedovanju ter nerealizacija vpisa v zemljiško knjigo pa predstavljata tudi takšno drugačno dejansko stanje ter nova dejstva, ki bi lahko pripeljala do bistveno drugačne odločitve v postopku. Glede na navedeno je predlogu za obnovo postopka ugodil. 2. Drugostopenjski organ je pritožbi tožnikov delno ugodil (1. točka izreka) in izpodbijani sklep odpravil v delu, kjer je navedeno: »in da se glede na nove dokaze ugotovi pravilen obseg zaščitene kmetije« (2. točka izreka). Odločil je še, da ostane izpodbijani sklep v preostalem delu nespremenjen (3. točka izreka) ter da tožnika sama nosita stroške pritožbenega postopka (4. točka izreka). Pritožbi je delno ugodil iz razloga, ker se je postopek obnove preveritve zaščitene kmetije pričel na podlagi predloga stranke z interesom in ne po uradni dolžnosti, pri čemer je stranka z interesom v predlogu za obnovo postopka uveljavljala obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP in ne (tudi) po 1. točki istega člena (ugotovitev novih dejstev); za obnovo postopka namreč zadostuje obstoj enega izmed razlogov, navedenih v 260. členu ZUP. V zvezi s pravočasnostjo podaje predloga za obnovo postopka s strani stranke z interesom dodaja, da je slednja sicer 19. 2. 2019 prvostopenjski organ seznanila z vključitvijo v postopek, katerega obnovo je predlagala, vendar v času oddaje navedene vloge še ni vedela (niti ni mogla vedeti), da je ta postopek že pravnomočno zaključen. Stranka z interesom je o razlogu za obnovo (tj. izdaji odločbe) izvedela šele z dopisom prvostopenjskega organa z dne 12. 3. 20191 (vročitev dopisa), s čimer je tudi rok iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP pričel teči šele tedaj, predlog za obnovo postopka pa je bil tako podan pravočasno. Navaja še, da je prvi tožnik sporne nepremičnine prejel neposredno od pokojnega C.D., s čimer je bil ves čas tudi njihov lastnik na podlagi pogodb, katerih učinki so bili odpravljeni v zapuščinskem postopku z namenom vrnitve zapuščine zaradi prikrajšanja nujnih deležev; s tem pa je solastninsko pravico na njih – na podlagi odločbe sodišča – pridobila (tudi) stranka z interesom (kot dedič zapustnika). Dodaja, da je kljub določbi 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) vedno mogoče dokazovati, da podatki (iz zemljiške knjige) ne odražajo pravega dejanskega stanja, kar je stranka z interesom storila z vložitvijo predloga za obnovo postopka; prav tako pa je stranka z interesom lastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi odločbe državnega organa, tj. s pravnomočnostjo odločbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, s čimer vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka. Razlog, zakaj zemljiškoknjižno sodišče še ni izvedlo vpisa lastninske pravice stranke z interesom na spornih nepremičninah, je pojasnjen v obrazložitvi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani II 3086/2018 in II 303/1999 z dne 14. 1. 2019, kjer je navedeno, da je bilo potrebno sklep popraviti, saj je pri zaokroževanju prišlo do očitne računske pomote in deleži nepremičnin niso tvorili celote.

3. Tožnika se z odločitvijo toženke ne strinjata in zoper njo vlagata tožbo, v kateri navajata, da predlog za obnovo postopka s strani stranke z interesom ni bil podan pravočasno. Ta je bila namreč z razlogom za obnovo postopka seznanjena že 19. 2. 2019, predlog pa je podala šele 28. 3. 2019, torej prepozno. Pri tem prvostopenjski organ ni upošteval okoliščine, da je predlog za obnovo postopka podala stranka z interesom, ampak je štel, da je obnovo postopka začel organ po uradni dolžnosti in na to okoliščino vezal tudi vprašanje pravočasnosti; izpodbijani sklep je iz tega razloga tudi sam s seboj v nasprotju. Nadalje navajata, da bi morala toženka v skladu s 4. členom ZDKG za določitev zaščitene kmetije glede lastništva in obsega zaščitene kmetije uporabiti podatke iz zemljiške knjige; tudi določilo 11. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ni bilo uporabljeno pravilno. Ne drži niti ugotovitev toženke, da zemljiškoknjižno sodišče ni izvedlo vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v korist stranke z interesom po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 3086/2018 in II D 303/1999 z dne 14. 1. 2019 zaradi nepravilnega zaokroževanja, saj so bili predlogi za vpis zavrnjeni iz razloga, ker listina vsebinsko ni bila primerna za vpis v zemljiško knjigo; kot lastnik spornih nepremičnin namreč v zemljiški knjigi ni bil vknjižen zapustnik C.D., ampak prvi izmed tožnikov. Navajata še, da stranka z interesom po 9. točki 260. člena ZUP ni mogla predlagati obnove postopka, saj je podala pritožbo po drugem odstavku 229. člena ZUP, s čimer obnova po tretjem odstavku 261. člena ZUP ni mogoča. Glede uporabe 171. člena ZUP pa stranka z interesom niti ni dokazovala, da so dejstva v javni listini (glede lastništva spornih nepremičnin) neresnična, v zemljiško knjigo pa se še vse do danes ni uspela vpisati, saj za to nima pravne podlage; kot že navedeno je njihov lastnik prvi izmed tožnikov, ne pa pokojni C.D.. Sodišču smiselno predlagata, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi v še neodpravljenem delu. Zahtevata tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge, katere sta v svojih odločitvah navedla že prvostopenjski in drugostopenjski organ; predlog za obnovo postopka je bil utemeljen, saj je bil podan razlog iz 9. točke 260. člena ZUP. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

6. V pripravljalni vlogi tožnika navajata, da je stranka z interesom že 7. 2. 2019 vedela za postopek, katerega obnovo je predlagala, s čimer je predlog za obnovo podala prepozno. To je razvidno iz listine, ki jo je 19. 2. 2019 priložila ob priglasitvi udeležbe, in sicer sklepa o dedovanju št. II D 303/1999 z dne 11. 1. 2018 s klavzulo pravnomočnosti. Sklicevala pa se je tudi na navedbe pooblaščenca tožnikov iz obravnave z dne 7. 2. 2019 za preveritev pogojev za status zaščitene kmetije. 19. 2. 2019 je tako priglasila svojo udeležbo, čeprav je bila že pred tem seznanjena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 303/1999 (II D 3086/2018) z dne 14. 1. 2019 o popravi sklepa o dedovanju z dne 11. 1. 2018 ravno v delu, po katerem je tudi sama prejela določen delež na nepremičninah, ki sodijo v sklop zaščitene kmetije. V času podaje predloga za obnovo postopka torej pravnomočni sklep, na katerega se je sklicevala stranka z interesom, v takšni obliki in vsebini ni obstajal; sklep o dedovanju je postal pravnomočen šele 15. 5. 2019. Stranka z interesom je tako s predložitvijo neveljavne in neresnične listine, tj. pravnomočnega sklepa o dedovanju II D 303/1999 z dne 11. 1. 2018, zavedla toženko, da bi dosegla obnovo postopka.

7. Sodišče je na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, ker je senat presodil, da je izpolnjen pogoj iz te alineje za odločanje po sodnici posameznici, stranke pa na glavni obravnavi niso imele ugovorov v zvezi s sestavo sodišča. 8. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v upravnem spisu ter v listine v sodnem spisu, ki jih je vložil tožnik: sklep UE Ljubljana št. 330-1681/2019-4 z dne 19. 6. 2019 (A3), odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-162/2019/3 z dne 7. 11. 2019 (A2), pritožbo z dne 3. 7. 2019 (A4), odločbo UE Ljubljana št. 330-415/2019-5 z dne 14. 2. 2019 (A5), sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 675/2019 z dne 15. 5. 2019 (A6) in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 3086/2018 (II D 303/1999) z dne 14. 1. 2019 (A7).

9. Zavrnilo pa je dokazni predlog tožnikov za vpogled v zemljiško knjigo na spornih nepremičninah, saj je stranka z interesom obstoj svoje (so)lastninske pravice na le-teh utemeljevala na pravnomočnem sklepu o dedovanju, na podlagi katerega je (so)lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, s čimer vpis v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega učinka; sam vpogled v zemljiško knjigo tako ne bi mogel nujno pomeniti pravilne ugotovitve lastništva na spornih nepremičninah. Sodišče pa ni zaslišalo niti obeh tožnikov, saj sta navedeni dokazni predlog podala v zvezi z dokazovanjem nerelevantnih dejstev, tj. dejstev, ki se nanašajo na sam postopek preveritve zaščitene kmetije; dokazovanje dejstva, da sta lastnika vseh nepremičnin, katere so bile vključene v zaščiteno kmetijo, pa je v tej fazi postopka nerelevantno. Zavrnilo je tudi predlog tožnikov za zaslišanje stranke z interesom, saj s tem v zvezi tožnika nista izpostavila relevantnih in konkretnih dejstev, ki bi se z izvedbo tega dokaza lahko ugotovila2. _K točki I._

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, s katero je ta ugodila predlogu stranke z interesom za obnovo postopka preveritve zaščitene kmetije št. 330-415/2019, ki je bil končan 15. 2. 2019 s pravnomočno odločbo št. 330-415/2019-5, in sicer v takem obsegu, da se postopka kot stranka udeležuje tudi predlagatelj, tj. stranka z interesom.

12. Med strankama je upoštevaje tožbene navedbe in izpodbijani sklep nesporno, da je stranka z interesom z vlogo z dne 19. 2. 2019 pred prvostopenjskim organom priglasila udeležbo3 v postopku preveritve zaščitene kmetije, v zvezi s tem postopkom pa je 28. 3. 2019 tudi podala predlog za njegovo obnovo, na podlagi 9. točke 260. člena ZUP. Sporno je predvsem, ali je ta predlog stranka z interesom podala pravočasno in ali je upravičena oseba za njegovo vložitev.

13. Po 9. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP pa lahko stranka predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena – od dneva ko je izvedela, da je bila odločba izdana.

14. Čeprav je v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 9. točke 260. člena ZUP na rok iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP vezan tudi organ, če začne obnovo postopka po uradni dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZUP), sodišče – glede tožbenih navedb, da naj bi prvostopenjski organ začel obnovo postopka po uradni dolžnosti ter naj bi na to okoliščino vezal tudi vprašanje pravočasnosti – uvodoma pojasnjuje, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se je predmetni postopek obnovil na predlog stranke z interesom in ne po uradni dolžnosti. Tako izhaja že iz samega izreka izpodbijanega sklepa (tj. ugoditev predlogu), kot tudi njegove celotne obrazložitve, med drugim iz sklicevanja prvostopenjskega organa na 267. člen4 in prvi odstavek 268. člena5 ZUP. Citiranje določb 261. in 263. člena ZUP v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na obnovitev postopka po uradni dolžnosti, ne more biti indikator, da je prvostopenjski organ postopek obnovil po uradni dolžnosti. Da se je predmetni postopek obnovil na predlog stranke je pravilno ocenil tudi drugostopenjski organ, ki pa je ob tem nepravilno interpretiral odločitev prvostopenjskega organa, saj iz izpodbijanega sklepa – kot že navedeno – ne izhaja, da bi slednji postopek obnovil po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep si tako v nasprotju s tožbenimi navedbami (v tem delu) ni sam s seboj v nasprotju.

15. Ne drži pa niti tožbeni ugovor, da stranka z interesom predloga za obnovo predmetnega postopka ni podala pravočasno. V skladu s 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP je začetek teka enomesečnega (subjektivnega) roka – v primeru uveljavljanja obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP – vezan na dan, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana. Okoliščina – da je stranka z interesom z vlogo z dne 19. 2. 2019 pred prvostopenjskim organom priglasila udeležbo v postopku preveritve zaščitene kmetije6, v zvezi s katerim je bil tudi izdan izpodbijani sklep – sama po sebi še ne omogoča zaključka, da je bila tega dne stranka z interesom tudi seznanjena z obnovitvenim razlogom, kot to navajata tožnika v tožbi. V nasprotju z navedbami tožnikov v pripravljalni vlogi pa tudi prilogi, ki jih je stranka z interesom priložila vlogi, s katero je priglasila udeležbo v postopku, tj. sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 303/1999 z dne 11. 1. 2018 in zapisnik Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II D 3086/2018 z dne 7. 2. 2019, ne izkazujeta, da bi bila stranka z interesom z izdajo odločbe seznanjena že 7. 2. 2019 oziroma 19. 2. 2019. Glede na datum izdaje odločbe, izdane v postopku, ki je predmet obnove (tj. 14. 2. 2019), je namreč že pojmovno nemogoče, da bi bila stranka z interesom na podlagi sklepa o dedovanju z dne 11. 1. 2018 seznanjena z izdano odločbo, pri čemer tega ni razbrati niti iz samega sklepa. Iz zapisnika v zapuščinski zadevi z dne 7. 2. 2019 sicer resda izhaja, da je pooblaščenec prvega tožnika na naroku navedel, da je bilo pred prvostopenjskim organom podano zaprosilo za preveritev pogojev za status zaščitene kmetije, vendar pa seznanitev o postopku, katerega obnovo je stranka z interesom kasneje predlagala, ni okoliščina, na katero bi že navedena določba ZUP vezala tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka; kot že navedeno to predstavlja seznanitev o tem, da je bila odločba izdana. Stranka z interesom je po seznanitvi s postopkom o statusu zaščitene kmetije na naroku za zapuščinsko obravnavo z dne 7. 2. 2019 reagirala kot je bila (in le v takem okvirju je tudi v tistem trenutku lahko), tj. z vložitvijo zahteve za vstop v postopek (vloga z dne 19. 2. 2019). Z obnovitvenim razlogom iz 9. točke 260. člena ZUP pa se stranka z interesom nazadnje ni mogla seznaniti niti s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 3086/2018 in II D 303/1999 z dne 14. 1. 2019, s katerim je sodišče glede deležev dedičev v točki VI. popravilo sklep o dedovanju II D 303/1999 z dne 11. 1. 2018, saj to iz vsebine navedenega sklepa že prima facie ne izhaja.

16. Kot to pravilno navaja toženka se je stranka z interesom tako z okoliščino iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP seznanila šele 12. 3. 2019, ko ji je bil vročen dopis prvostopenjskega organa št. 330-415/2019-8 z dne 11. 3. 2019, s katerim jo je ta pozval, da sporoči, ali naj se vloga z dne 19. 2. 2019 šteje kot predlog za obnovo postopka. S tem dopisom je namreč stranka z interesom izvedela, da je postopek, v katerem je priglasila udeležbo, (pravnomočno) končan oziroma je bila odločba v tem postopku izdana. S tem pa je tudi rok iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP začel teči šele tedaj, zaradi česar je bil predlog za obnovo postopka, vložen s strani stranke z interesom 28. 3. 2019, podan pravočasno.

17. Pri tem za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo ovire niti v tretjem odstavku 261. člena ZUP7, saj primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP v konkretnem primeru ni bil podan. Stranka z interesom je namreč udeležbo v spornem postopku priglasila po tem, ko je že pretekel rok, ki je bil dan tožnikoma za vložitev pritožbe zoper odločbo, izdano v postopku, ki je predmet obnove (iz klavzule o pravnomočnosti namreč izhaja, da je ta postala pravnomočna 15. 2. 2019). Iz tega razloga ovira za uveljavljanje obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP ni bila podana. Da stranka z interesom za izdajo odločbe vse do seznanitve s strani prvostopenjskega organa ni mogla vedeti, je sodišče obrazložilo že zgoraj. Dodaja pa še, da stranka z interesom iz podanih okoliščin ni mogla niti sklepati, da je bila odločba v postopku, katerega obnovo je predlagala, že izdana. Na zapuščinskem naroku z dne 7. 2. 2019 je bila s strani pooblaščenca prvega tožnika sicer obveščena o teku postopka preveritve zaščitene kmetije (ne o izdani odločbi v tem postopku), v posledici česar je tudi ustrezno skrbno reagirala s priglasitvijo udeležbe z vlogo z dne 19. 2. 2019. Navedeni kratki časovni okvir pa po presoji sodišča ne predstavlja situacije, ko bi bilo moč stranki z interesom očitati, da bi mogla sklepati, da je bila odločba v postopku, katerega obnovo je predlagala, že izdana. Za tako oceno bi moralo preteči daljše časovno obdobje.

18. Tožnika še navajata, da se je stranka z interesom ob vložitvi predloga za obnovo postopka s predložitvijo sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 303/1999 z dne 11. 1. 2018 sklicevala na neveljavno in neresnično listino, saj navedeni sklep o dedovanju ni postal pravnomočen; naknadno je bil namreč izdan sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 3086/2018 in II D 303/1999 z dne 14. 1. 2019 (ta pa je postal pravnomočen šele 15. 5. 2019). V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je bil v nasprotju z navedbami tožnikov sklep o dedovanju z dne 11. 1. 2018 v času priglasitve udeležbe (19. 2. 2019) že pravnomočen8, z izjemo njegove VI. točke glede deležev dedičev, kar pa ne spremeni ničesar, saj so bili s (popravnim) sklepom z dne 14. 1. 2019 spremenjeni zgolj solastniški deleži dedičev na nepremičninah, navedenih že v sklepu o dedovanju z dne 11. 1. 2018, med drugim tudi stranke z interesom. Resda stranka z interesom ni predložila sklepa o popravi, vendar to ne spreminja dejstva, da je postala solastnica nepremičnin, ki sodijo v zaščiteno kmetijo. Kot izhaja iz obrazložitve tega sklepa je bil ta izdan kot posledica računske pomote, saj deleži nepremičnin niso tvorili celote, kot je to ugotovila zemljiška knjiga v Ljubljani, kateri je bil sklep o dedovanju z dne 11. 1. 2018 pred tem posredovan v odločanje. Tako tudi ne drži očitek tožnikov, da bi bili predlogi za vpis zavrnjeni iz razloga, ker listina vsebinsko ne bi bila primerna za vpis v zemljiško knjigo ali ker stranka z interesom za vpis (so)lastninske pravice ne bi imela pravne podlage. To predstavljata sklep o dedovanju z dne 11. 1. 2018 in (popravni) sklep z dne 14. 1. 2019, na podlagi katerih je stranka z interesom pridobila solastninsko pravico na nekaterih nepremičninah, ki so bile v postopku, katerega obnovo je predlagala, vključene v zaščiteno kmetijo tožnika. Po prvem odstavku 43. člena ZUP9 je tako izkazovala pravni interes za udeležbo v postopku preveritve zaščitene kmetije in bi morala biti v njem udeležena10. Posledično je bila upravičena po 9. točki 260. člena ZUP vložiti tudi predlog za obnovo postopka.

19. Nazadnje sodišče kot nerelevantne presoja preostale tožbene ugovore, in sicer navedbe v zvezi z nepravilno uporabo 4. člena ZDKG in 11. člena SPZ, saj se ti ugovori nanašajo na sam postopek preveritve zaščitene kmetije, ne pa na postopek odločanja o predlogu za obnovo postopka.

20. Ker je sodišče glede na obrazloženo presodilo, da je tožba neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

21. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 S tem dopisom je prvostopenjski organ stranko z interesom pozval, da sporoči, ali naj se navedena vloga šteje kot predlog za obnovo postopka. 2 V zvezi s tem sta tožnika navedla, da bi lahko stranka z interesom obrazložila, zakaj je upravnemu organu predložila listino, ki je bila neresnična., dejstvo, ki v zvezi s sklepom o dedovanju in njegovimi pravnimi posledicami, ki so bile za organ relevantne, ni relevantno. 3 Skupaj s prošnjo za pregled upravnega spisa. 4 Ta v prvem odstavku določa, da ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. 5 Ta določa, da če pristojni organ ne zavrže ali ne zavrne predloga za obnovo, izda sklep, da se obnova dovoljuje, in določi, v kakšnem obsegu naj se postopek obnovi. 6 Skupaj s prošnjo za pregled upravnega spisa. 7 Ta določa, da se iz razloga, navedenega v 9. točki 260. člena tega zakona, ne more predlagati obnove postopka, če gre za primer iz drugega odstavka 229. člena tega zakona. 8 To izhaja tako iz klavzule o pravnomočnosti na tem sklepu, kot II. točke sklepa z dne 14. 1. 2019. 9 Ta določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). 10 Po 44. členu ZUP mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.