Jedro

Če je dolžnik v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določbe ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določbe ZFPPIPP. Ta pa v 1. odstavku 131. člena dovolitve prisilne izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ne dopušča, zato v primeru, ko je predlagano nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, ki je del zapuščine, nad katero se je začel stečajni postopek, na to nepremičnino ni mogoče dovoliti izvršbe.

V primeru postopka stečaja zapuščine dolžnika je za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine dovoljeno izdati sklep o izvršbi samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Ta določba se nanaša na primere, ko stečajni upravitelj od dedičev zapustnika, glede zapuščine katerega se je začel stečajni postopek, uveljavljal zahtevek v dobro stečajne mase. Vprimerih, ko pa upnik izterjuje svojo terjatev do zapustnika (oziroma smiselno do zapuščine v stečaju), za izterjavo take terjatve te določbe ne pridejo v poštev, temveč bo upnik glede na sklep stečajnega sodišča poplačan v stečajnem postopku, potem ko bo stečajni upravitelj uspel z zahtevkom zoper dediče pokojnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa oziroma podredno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa naložitev plačila stroškov pritožbe v plačilo dolžniku. Zatrjuje bistvene kršitve določb postopka po 339. členu ZPP. Navaja, da je sicer res, da je dolžnik A. A. umrl, vendar sodišče ni imelo zakonske podlage za zavrženje predloga upnika z dne 18. 2. 2010. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti določbo drugega odstavka 205. člena ZPP, po katerem sodišče postopek prekine in izda sklep o prekinitvi postopka, če so izpolnjeni pogoji iz 4. točke 205. člena ZPP, to je če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, zaradi česar sodišče ni imelo podlage za zavrženje predloga upnika za nadaljevanje izvršbe z nepremičnine dolžnika. Meni, da bi na pasivni strani moralo sodišče nadaljevati izvršbo z dedinjo B. B. po pokojnem A. A., kar je skladno s pravnomočnim sklepom o dedovanju z dne 8. 10. 2013. Zatrjuje kršitev določb postopka po 341. členu ZPP, saj sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti oziroma jih je uporabilo nepravilno. Trdi, da sodišče v 131. členu ZFPPIPP ni imelo podlage za zavrženje predloga upnika z dne 18. 2. 2010, saj naj bi naslovno sodišče nedopustno prezrlo določbo 416. člena ZFPPIPP, ki določa, da se za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatve na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu Zakona o dedovanju smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351. člen ZFPPIPP. Navja, da je bil v predmetni zadevi res s sklepom št. St 2047/2013 začet postopek stečaja zapuščine, vendar pa po njegovem mnenju sodišče ni imelo podlage za zavrženje predloga upnika za nadaljevanje izvršbe z nepremičnino dolžnika, ki je predmet dedovanja s strani dedinje po pokojnem dolžniku. Meni, da bi bila pravilna smiselna uporaba 350. in 351. člena ZFPPIPP in prekinitev postopka izvršbe, ki je bil začet pred začetkom stečajnega postopka, ta pa se lahko nadaljuje na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase, bi pa po prepričanju pritožnika stečajnega upravitelja sodišče moralo pozvati, naj se izjasni o tem, ali bo skladno z navedenima določbama vstopil in dal ustrezen predlog oziroma nadaljeval z izvršilnim postopkom zoper dedinjo na podlagi njene odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Meni, da bo moralo sodišče na aktivni strani pozvati stečajnega upravitelja, naj se skladno z drugim do petim odstavkom jasno in določno izreče o vstopu oziroma nadaljevanju predmetnega izvršilnega postopka v dobro stečajne mase. Odločitvi o zavrženju predloga upnika za nadaljevanje izvršbe nasprotuje tudi zato, ker naj bi bila v nasprotju s poprejšnjim sklepom sodišča z dne 17. 6. 2010, da se izvršilni postopek prekine do odločitve o postopku v zvezi z vloženo tožbo upnika z dne 11. 6. 2010 zaradi vpisa lastninske pravice na nepremičnine v vl. št. 1529/5 k. o. X. Navaja, da sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o predmetnem pravdnem postopku, zaradi katerega je sodišče nenazadnje prekinilo izvršilni postopek ter prekinilo odločanje sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom, ni izreklo. Navaja še, da sodišče upnika ni pozvalo k pojasnilu glede predmetnega pravdnega postopka. Po njegovem mnenju je procesna odločitev o zavrženju predloga upnika nujno vezana na navedeni pravdni postopek, ki ga sodišče v izreku izpodbijanega sklepa ni omenilo. Zaradi tega zatrjuje bistveno kršitev določb iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj naj bi imel izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti, ker v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Odločitev graja tudi zato, ker po njegovem mnenju očitno niso podani razlogi za zavrženje upnikovega predloga, temveč kvečjemu za nadaljevanje izvršbe zoper dedinjo na nepremičnini, na kateri je upnik predlagal izvršbo, saj je povsem očitno, da je bil pokojni A. A. lastnik teh nepremičnin, ki jih je na podlagi sklepa o dedovanju podedovala dedinja B. B. in je na njih tudi vpisana kot lastnica na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na to, da je bil temelj za vpis lastninske pravice dedinje pravnomočen sklep o dedovanju po pokojnem dolžniku, je po mnenju pritožnika treba zaključiti, da so bile predmet dedovanja zgornje nepremičnine in zato je njihov lastnik pokojni dolžnik do celote. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. V predmetni zadevi je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, ki je tekla zoper A. A., na nepremičnino dolžnika. Ker je sodišče ugotovilo, da na nepremičnino, na katero je bila predlagana izvršba, ni bila vpisana lastninska pravica na dolžnika, je s sklepom z dne 17. 6. 2010 izvršilni postopek prekinilo do odločitve v postopku v zvezi z vloženo tožbo upnika z dne 11. 6. 2010 zaradi vpisa lastninske pravice na nepremičnino vl. št. 1529/5 k. o. X. Dne 17. 12. 2012 je dolžnik A. A. umrl. Iz sklepa o dedovanju št. D 11/2013 izhaja, da je B. B. iz zapuščine izločila ½ stanovanja, na katerega je bila predlagana izvršba, drugo polovico pa je podedovala. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu št. St 2047/2013 z dne 25. 10. 2013 izhaja, da se je na predlog upnika tega postopka začel postopek stečaja zapuščine po pokojnem dolžniku, iz sklepa z dne 7. 4. 2014 pa, da je bila upniku tega postopka priznana terjatev v višini 318.962,43 EUR in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičnini, na katero je bila predlagana izvršba v predmetni zadevi in je bilo upravitelju naloženo, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja.

6. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zavrglo na podlagi ugotovitve, da se je nad zapuščino pokojnega dolžnika začel postopek stečaja zapuščine, zaradi česar skladno z določbo 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Tako stališče je pravilno. Če je dolžnik oziroma novi dolžnik (v primeru nadaljevanja postopka zoper novega dolžnika skladno s 24. členom ZIZ), zoper katerega je predlagano nadaljevanje izvršbe, v stečajnem postopku, ali je z njim povezan tako, kot to opredeljujejo določbe ZFPPIPP za stečaj zapuščine, veljajo določbe ZFPPIPP. Ta pa v prvem odstavku 131. člena dovolitve prisilne izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ne dopušča (prim. sklep Višjega sodišča v Celju št. I Ip 1213/2010 z dne 31. 5. 2011). V predmetni zadevi gre za prav tako situacijo, ko je predlagano nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, ki je del zapuščine, nad katero se je začel stečajni postopek, zato na to nepremičnino ni mogoče dovoliti izvršbe in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Upnik se v pritožbi sklicuje na določbe 416. v povezavi s 350. in 351. členom ZFPPIPP in se zavzema za to, da bi sodišče pozivalo stečajnega upravitelja k vstopu v ta izvršilni postopek oziroma k podaji predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dedinjo prvotnega dolžnika na podlagi njene odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu Zakona o dedovanju (ZD). ZFPPIPP v primeru postopka stečaja zapuščine dolžnika v določbi petega odstavka 416. člena v zvezi s tretjim odstavkom 351. člena določa, da je za postopke proti dedičem za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD po začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine dovoljeno izdati sklep o izvršbi samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Vendar pa v predmetnem izvršilnem postopku, ki ga je sprožil upnik zoper pokojnega dolžnika, ne gre za postopek, v katerem bo stečajni upravitelj od dedinje zapustnika, glede zapuščine katerega se je začel stečajni postopek, uveljavljal zahtevek po 142. členu ZD v dobro stečajne mase. V obravnavani zadevi upnik izterjuje svojo terjatev do zapustnika (oziroma smiselno do zapuščine v stečaju), za izterjavo take terjatve pa ne pridejo v poštev citirane določbe ZFPPIPP. Glede na to, da po začetku stečajnega postopka upnik ne more začeti izvršbe za izterjavo svoje terjatve, bo glede na sklep stečajnega sodišča poplačan v stečajnem postopku, potem ko bo stečajni upravitelj na podlagi citiranih določb ZFPPIPP uspel z zahtevkom po 142. členu ZD zoper dedinjo pokojnega dolžnika. Zavzemanje, da bi na način, ki ga opisuje v pritožbi, prišel do poplačila v tem izvršilnem postopku, je tako neutemeljeno.

8. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo zavrže, v nasprotju s sklepom o prekinitvi postopka do odločitve v postopku s tožbo upnika z dne 11. 6. 2010. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi dejstva, da je dolžnik umrl in da je njegova zapuščina v stečaju. Gre za nova (odločilna) dejstva, na podlagi katerih je bilo mogoče sprejeti zgolj tako odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Izpodbijana procesna odločitev o zavrženju predloga upnika ni posledica izida pravdnega postopka, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, temveč je posledica opisanih okoliščin. Od sodišča prve stopnje ni mogoče zahtevati, da bi moralo predmetni izvršilni postopek nadaljevati z izdajo sklepa o izvršbi, saj to ni dopustno zaradi določbe 131. člena ZFPPIPP, zato sodišče prve stopnje pravilno ni odločilo, da se postopek nadaljuje skladno z 208. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Prav tako pa tudi ni podlage za to, da bi sodišče prve stopnje ponovno prekinjalo izvršilni postopek skladno s četrto točko prvega odstavka 205. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, saj glede na določbe ZFPPIPP v predmetni zadevi izdaja sklepa o izvršbi glede konkretne nepremičnine ni dovoljena (lex specialis). Očitek o kršitvi določb 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je tako neutemeljen, višje sodišče je izpodbijani sklep moglo preizkusiti, v njem pa so navedeni zadostni razlogi o odločilnih dejstvih.

9. Iz prej navedenih razlogov je očitno, da ni utemeljena niti pritožbena navedba, da bi sodišče moralo nadaljevati izvršilni postopek zoper dolžnikovo dedinjo nepremičnine, na katero je predlagana izvršba, in katere zemljiškoknjižna lastnica je. Sodišče tudi v izvršilnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), upnik pa nadaljevanja postopka zoper dedinjo prvotnega dolžnika (24. člen ZIZ) ni predlagal. Vendar pa tudi v primeru, da bi tak predlog podal, glede na stečaj zapuščine z njim ne bi mogel biti uspešen (glej 6. točko obrazložitve tega sklepa).

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).