Jedro

Sodišče ugotavlja, da je zadeva, v kateri je tožena stranka dodelila BPP stranki z interesom, očitno nerazumna. Za vložitev predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo namreč ni potrebna strokovna pomoč odvetnika, ker lahko to opravilo opravi predlagatelj sam, v konkretnem primeru stranka z interesom.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. 684/2018 z dne 7. 6. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Zahteva stranke z interesom, J. J., za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A., v tem upravnem sporu stranke z interesom, za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in ji odobrila izredno BPP zaradi delitve solastne nepremičnine v obliki sestave in vložitve predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, od 19. 4. 2018 dalje (točka I izreka), določila rok prosilki za vložitev predloga do 19. 10. 2018 (točka II izreka) ter za izvajanje BPP določila odvetniško družbo B., d.o.o. - o.p. iz Ljubljane (točka III izreka).

2. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta navedla, da je v postopku ugotavljanja materialnega položaja prosilke ugotovila, da je prosilka upravičena do denarne socialne pomoči za čas od 1. 11. 2017 do 31. 10. 2018, zato izpolnjuje prvi pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede izpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, kar kot drugi pogoj za dodelitev izredne BPP predpisuje prvi odstavek 12. člena ZBPP, je tožena stranka navedla, da je prosilka na podlagi sodne poravnave Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, št. N 12/20136 z dne 13. 3. 2018, pridobila lastninsko pravico do celote na več nepremičninah v k. o. ... in na dveh nepremičninah v k. o. .... Tako prosilka razpolaga z listino, na podlagi katere lahko predlaga vpis lastninske pravice na svoje ime. Ker lastninsko pravico posameznik pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, je za prosilko bistveno, da tak vpis predlaga, pri čemer se tožena stranka sklicuje na določbo 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa obveznost vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov v elektronski obliki. Zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja, lahko pa tudi odvetnik in druge osebe, določene z zakonom. Tako po oceni tožene stranke zadeva ni nerazumna in ima verjeten izgled za uspeh, rešitev zadeve pa je tudi življenjskega pomena za prosilko. Glede na ugotovitev, da prosilka izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, je tožena stranka prosilki dodelila BPP v navedeni obliki.

3. Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka in zoper njo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je po njenem mnenju v zvezi z odobritvijo predmetne BPP sporno izpolnjevanje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka spregledala določbo 125.a člena ZZK-1, uzakonjeno s spremembo ZZK-1C, ki predpisuje obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Ta določba res uzakonja obvezno vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, med drugim tudi po notarju ali odvetniku v elektronski obliki, vendar pozna za vknjižbo lastninske pravice izjemo. V skladu z enajstim odstavkom 125.a člena ZZK-1 ima predlagatelj možnost vložiti predlog za vknjižbo lastninske pravice tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se med uradnimi urami osebno zglasi pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega so nepremičnine, ki so predmet vknjižbe. Edini strošek, ki ga ima predlagatelj, je plačilo sodne takse za predlog, vsa ostala procesna dejanja za vknjižbo lastninske pravice opravi zemljiškoknjižno sodišče brez dodatnih stroškov. Tako tožeča stranka meni, da je tožena stranka prosilki neutemeljeno priznala BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Stranka z interesom A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da sta tako pooblaščenec stranke z interesom kot pooblaščenec nasprotne stranke na naroku dne 13. 3. 2018 pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah po podpisu predmetne sodne poravnave ustno predlagala sodišču, da po uradni dolžnosti vknjiži lastninsko pravico, pridobljeno na podlagi sodne poravnave. Sodišče je takšen predlog zavrnilo z navedbo, da tega ne dela in da mora to stranka sama urediti. Ker je bila obravnava že v zaključni fazi, navedenega sicer ni v zapisniku, lahko pa to potrdita oba pooblaščenca. Zaradi tega je stranka z interesom tudi vložila predmetno prošnjo za dodelitev BPP. Navaja še, da tožeča stranka očitno pozablja, da je stranka z interesom prava neuka stranka, poleg tega tudi stara in težko gibljiva, tako da zaradi tega nujno potrebuje pravno pomoč ustreznega pravnega strokovnjaka. Stranka z interesom sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži dolžnost povračila stroškov postopka stranke z interesom.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V predmetni zadevi je sporna odločitev tožene stranke, s katero je stranki z interesom dodelila izredno BPP za sestavo in vložitev predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tožena stranka je ocenila, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za dodelitev te BPP stranki z interesom.

8. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) in na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZBPP se izredna BPP dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena tega zakona. Glede objektivnega pogoja 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožeča stranka meni, da v konkretnem primeru slednji pogoj ni izpolnjen.

9. Sodišče takšnemu stališču tožeče stranke sledi. ZZK-1 ureja postopek vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov v 125.a členu. Prvi odstavek tega člena določa, da mora biti zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. V nadaljevanju tega člena so določene osebe, ki lahko v imenu predlagatelja vložijo zemljiškoknjižni predlog. V skladu z drugim odstavkom tega člena mora zemljiškoknjižni predlog v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da lahko zemljiškoknjižni predlog, razen predloga za vpis zaznambe vrstnega reda in predloga za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, ne glede na prejšnji odstavek, vloži tudi vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu, če ima digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, in je vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih, ter naslednja oseba kot pooblaščenec oziroma zakoniti zastopnik predlagatelja: odvetnik, samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami po zakonu, ki ureja nepremičninsko posredovanje, če je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis, in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije ali občinsko pravobranilstvo. Enajsti odstavek tega člena določa, da lahko predlagatelj, ne glede na prvi odstavek tega člena vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist v vrstnem redu vložitve tega predloga tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se med uradnimi urami osebno zglasi pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega so nepremičnine, ki so predmet predloga, če zemljiškoknjižnemu sodišču izroči vse listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, in če hkrati plača sodno takso za predlog. V dvanajstem odstavku tega člena je določeno, da uradna oseba zemljiškoknjižnega sodišča sprejme zemljiškoknjižni predlog na zapisnik, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, tako, da za predlagatelja sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog in v elektronsko obliko pretvori listine iz 1. točke prejšnjega odstavka.

10. Iz opisane zakonske ureditve izhaja, da je ena od možnosti vložitve predloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo tudi vložitev predloga na zapisnik pri samem sodišču, kar opravi sam predlagatelj (enajsti odstavek 125.a člena ZZK-1). Pri tem uradna oseba, zaposlena pri zemljiškoknjižnem sodišču, opravi opravila, potrebna za izvedbo vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo (dvanajsti odstavek 125.a člena ZZK-1).

11. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je zadeva, v kateri je tožena stranka dodelila BPP stranki z interesom, očitno nerazumna. Za vložitev predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo namreč ni potrebna strokovna pomoč odvetnika, ker lahko to opravilo opravi predlagatelj sam, v konkretnem primeru stranka z interesom. Tako je po presoji sodišča tožena stranka pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev, določenih za dodelitev BPP, napačno uporabila določbo prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, ter na tej podlagi napačno zaključila, da prosilka izpolnjuje (poleg subjektivnega) objektivni pogoj za dodelitev BPP.

12. Po presoji sodišča na zgoraj opisane ugotovitve ne vplivajo navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo. Ne glede na to, da naj bi bil na samem naroku, na katerem je bila sklenjena predmetna sodna poravnava, podan predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ostaja nesporna določba enajstega odstavka 125.a člena ZZK-1. Ta določba (in tudi ne katera druga) pri tovrstni izvedbi vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ne razlikuje med osebami, ki so prava neuke in tistimi, ki razpolagajo z ustreznim pravnim znanjem, saj nudi predlagatelju pri vpisu lastninske pravice ustrezno pomoč uradna oseba, zaposlena pri zemljiškoknjižnem sodišču, kot to določa zgoraj omenjeni dvanajsti odstavek 125.a člena ZZK-1. Ne glede na to, da se sodišče strinja z navedbami stranke z interesom glede problematike starosti in gibalne oviranosti, pa sodišče ugotavlja, da zakon pri izbiri te možnosti vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo kot izključitveni razlog tovrstnega vpisa ne navaja starosti ali kakšne druge okoliščine oziroma osebne lastnosti predlagateljev, zato to ne more biti razlog, da se stranka z interesom ne bi poslužila te možnosti, za kar ne potrebuje strokovne pomoči odvetnika.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek.

K točki II izreka:

14. Stranka z interesom v tem upravnem sporu je ob vložitvi odgovora na tožbo zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče upoštevaje določbo 22. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ugotavlja, da je J. J. izkazovala pravni interes, da v tem upravnem sporu uspe tožena stranka, zato je moralo sodišče njeno zahtevo, upoštevaje odločitev v obravnavani zadevi, ob uporabi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, zavrniti.