Jedro

Glede na določbo 526. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), je edini družbenik tisti, ki sam sprejme vse sklepe, ki bi jih sicer sprejemali družbeniki na skupščini ali drugače (dr. Bojan Zabel, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, stran 225). Torej je bil v konkretni zadevi predlagatelj kot edini družbenik sedaj že izbrisane družbe A. d.o.o. pooblaščen, da samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1, tako tudi o prenehanju družbe in razdelitvi premoženja te družbe. Navedeno pomeni, da predlagatelj predlogu ne more priložiti zapisnika skupščine, saj skupščine ni bilo. Tako v obravnavanem primeru za predlagani vpis (6. in 7. odstavek 45. člena ZZK-1) zadostujeta predlogu priložena sklepa, in sicer Sklep o prenehanju družbe A. d.o.o. po skrajšanem postopku z dne 16.3.2022, ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja in Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Srg 52449/2022 z dne 8.6.2022.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis dovoli.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo izpodbijani sklep, s katerim ni bila dovoljena vknjižba lastninske pravice pri v uvodu navedenih nepremičninah na ime predlagatelja, na podlagi sklepa o izbrisu iz sodnega registra Srh 2022/52449 z dne 8.6.2022 in sklep o prenehanju družbe A. d.o.o. po skrajšanem postopku z dne 16.3.2022, in sicer iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da pogoji za predlagani vpis niso izpolnjeni, ker predlagatelj k predlogu ni priložil ustrezne listine in ker nepremičnini nista označeni z identifikacijskim znakom, s katerim sta vpisani v zemljiški knjigi.

2. Zoper ta sklep je predlagatelj vložil pritožbo. Navaja, da je v skladu s šestim in sedmim odstavkom 45. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sodišču skupaj s predlogom predložil Sklep o prenehanju družbe A. d.o.o. po skrajšanem postopku z dne 16.3.2022 (v nadaljevanju Sklep o prenehanju družbe), ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja in Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Srg 52449/2022 z dne 8.6.2022. Družba A. d.o.o. je bila enoosebna družba, kateri edini družbenik je bil predlagatelj, zato ni mogoče, da bi družba za namen vpisa lastninske pravice izdala sklep skupščine družbe o razdelitvi premoženja, saj skupščina v enoosebnih družbah ne obstoji. Zato zahteve sodišča, da mora predlagatelj predložiti zapisnik skupščine, ni mogoče izpolniti. Predlagatlej meni, da Sklep o prenehanju družbe, ki vsebuje tudi sklep o razdelitvi premoženja, dejansko nadomešča zapisnik skupščine. Poleg predlagatelja v družbi A. d.o.o. ni bil družbenik tudi A. A. Gre namreč za eno in isto osebo, ki se je preimenovala, kar je razvidno iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra, saj je zaporedna številka družbenika, ki se glasi 956771 in je pri vseh treh vpisih sprememb enaka, kar pomeni, da gre za istega družbenika oz. isto osebo. V izogib dvomu pritožbi prilaga potrdilo FURS o davčni številki, Obvestilo o določitvi enotne matične številke občana in Certifikat o spremembi imena Notranjega ministrstva države Izrael. Sodišče tudi ugotavlja, da v predloženi listini nikjer ni navedeno, da se nepremičnine, ki so še vedno last že izbrisane družbe A. d.o.o., prenesejo na predlagatelja ter da v predloženem sklepu ni zajeta nobena identifikacijska oznaka nepremičnine, na kateri je predlagatelj predlagal prenos lastninske pravice nanj kot na družbenika. V Sklepu o prenehanju družbe je navedeno, da se po prenehanju družbe A. d.o.o. vse premoženje, ki bo ostalo po pokritju vseh stroškov, povezanih s prenehanjem družbe A. d.o.o. ter izbrisom iz sodnega registra, prenese na edinega družbenika, t.j. predlagatelja. Noben predpis ne določa, da mora Sklep o prenehanju družbe vsebovati kakršnokoli natančno specifikacijo aktive ali pasive, ki bi nato prešla na družbenika. Zahteva sodišča je tudi v neskladju z obstoječo sodno prakso (Dn 756/2021, Dn 50941/2020, Dn 83439/2019). Sodišče nadalje ugotavlja, da ni potrdila organa, ki odmerja davke oz. da listina ne zapade pod davčno odmero. Določba 37. člena ZZK-1 se nanaša na overjanje zemljiškoknjižnega dovolila za prenos lastninske pravice. Sklep o prenehanju družbe pa ne predstavlja listine, ki bi vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo. Sicer pa obravnavana transakcija ni predmet obdavčitve. V skladu z 10. členom Zakona o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2) so namreč prenosi nepremičnin pri razdelitvi premoženja med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije oproščeni plačila davka na promet nepremičnin. V primeru prenehanja gospodarske družbe po skrajšanem postopku gre z davčnega vidika za odsvojitev kapitala po 94. členu Zakona o dohodnini (Zdoh-2). Družba A. d.o.o. je bila izbrisana v letu 2022, kar pomeni, da je predlagatlej dolžan napoved za dohodnino od kapitalskih dobičkov finančnemu organu predložiti do 28.2.2023, kar pomeni, da na dan vložitve predloga davčna obveznost sploh še ni nastala. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se vknjižba lastninske pravice dovoli.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpisa iz sodnega registra izhaja, da je družba A. d.o.o. bila enoosebna družba, katere edini družbenik je bil predlagatelj. To izhaja tudi iz izreka Sklepa Srg 2022/52449. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da sta A. A. in B. B. ena in ista oseba, ki se je preimenovala. To izhaja iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra, saj je zaporedna številka družbenika tako pred imenom A. A. enaka kot pred imenom B. B., poleg tega pa to potrjuje tudi pritožbi priložen Certifikat o spremembi imena Notranjega ministrstva države Izrael. 5. Glede na določbo 526. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), je edini družbenik tisti, ki sam sprejme vse sklepe, ki bi jih sicer sprejemali družbeniki na skupščini ali drugače (dr. Bojan Zabel, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, stran 225). Torej je bil v konkretni zadevi predlagatelj kot edini družbenik sedaj že izbrisane družbe A. d.o.o. pooblaščen, da samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1, tako tudi o prenehanju družbe in razdelitvi premoženja te družbe. Navedeno pomeni, da predlagatelj predlogu ne more priložiti zapisnika skupščine, saj skupščine ni bilo. Tako v obravnavanem primeru za predlagani vpis (6. in 7. odstavek 45. člena ZZK-1) zadostujeta predlogu priložena sklepa, in sicer Sklep o prenehanju družbe A. d.o.o. po skrajšanem postopku z dne 16.3.2022, ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja in Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Srg 52449/2022 z dne 8.6.2022. 6. Pritožba sicer nima prav, da noben predpis ne določa, da mora Sklep o prenehanju družbe vsebovati kakršnokoli natančno specifikacijo nepremičnin, ki bodo prešle na družbenika. To določa ZZK-1, in sicer je v prvem odstavku 31. člena določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis (kar vknjižba lastninske pravic je), označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Vendar kljub temu argument sodišča prve stopnje, da v predloženi listini ni nikjer navedeno, da se nepremičnine, ki so še vedno last že izbrisane družbe, prenesejo na edinega družbenika, predlagatelja in da ni zajeta nobena identifikacijska oznaka nepremičnine, na kateri je predlagatelj predlagal prenos lastninske pravice nanj kot na družbenika v konkretni zadevi, ne vzdrži. Ni namreč dvoma: - da je izbrisan družba A. d.o.o. v zemljiški knjigi vpisna kot lastnica v uvodu navedenih nepremičnin; - da je edini družbenik te družbe predlagatelj in - da se po Sklepu o prenehanju družbe premoženje družbe, kar sta nedvomno tudi obe v uvodu navedeni nepremičnini, preneseta na edinega družbenika, t.j. predlagatelja. Upoštevaje navedeno in namen zemljiške knjige, ki je v tem da odraža pravo zemljiškoknjižno stanje, dejstvo, da v predloženih listinah nista nepremičnini označeni z identifikacijskim znakom, s katerim sta vpisani v zemljiški knjigi, v konkretnem primeru ni ovira za predlagani vpis.

7. Neutemeljena je tudi zahteva sodišča prve stopnje, da bi predlagatelj moral predlogu priložiti tudi potrdilo organa, ki odmerja davka o odmeri oz. da ne zapade pod odmero iz 37. člena ZZK-1. Glede na dikcijo navedenega člena, je tako potrdilo treba priložiti predlogu, ko se predlaga vpis lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

8. Upoštevaje vse navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).