Jedro

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje in za zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.

Če oseba, ki se postavi pod skrbništvo, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje, lahko sodišče po prostem preudarku ob upoštevanju meril, ki veljajo za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP, odloči, da se stroški krijejo iz sredstev sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da glasi: „Skupni stroški tega postopka v višini 686,72 EUR se krijejo iz sredstev sodišča.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti vodilo postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo. Sklep N 000/2019 z dne 24. 8. 2020 o postavitvi pod skrbništvo, določitvi skrbnika in njegovih nalogah je pravnomočen. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo še o stroških postopka tako, da je skupne stroške postopka v višini 686,72 EUR (za delo sodne izvedenke psihiatrične stroke) dolžan nositi nasprotni udeleženec. V roku petnajstih dni jih mora povrniti na račun sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka naprej.

2. Nasprotni udeleženec po skrbniku vlaga pritožbo. Navaja, da ni sposoben nositi bremena stroškov postopka. Stanovanje, v katerem živi z bratom – skrbnikom – in nečakom, ne nudi možnosti prihodka. Ustvarja pa redne mesečne odlive. Pokojnina, ki jo prejema, ne dosega niti veljavnega zneska osnovnega minimalnega dohodka, njegovi skupni dohodki (skupaj z dodatkom za pomoč in postrežbo) komaj zadoščajo za pokritje življenjskih stroškov. Dodatno materialno breme predstavlja psihofizično stanje, zaradi katerega je bil uveden ta postopek. Prosi za oprostitev plačila skupnih stroškov. Hkrati vlaga prošnjo za taksno oprostitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik upravičeno opozarja na svoj slab materialni položaj, ki dopušča oceno, da plačila stroškov postopka ne zmore. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da nasprotni udeleženec prejema nizke mesečne dohodke: pokojnino v višini 388,97 EUR in dodatek za pomoč in postrežbo v višini 150,00 EUR. Skupni znesek 539,00 EUR ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (to je 804,36 EUR). Drugih likvidnih sredstev po ugotovitvah sodišča prve stopnje nasprotni udeleženec nima (stanje na njegovem TRR je minimalno – 74,06 EUR). Edino njegovo premoženje je stanovanje, v katerem živi. Ob takih dejanskih okoliščinah oziroma podatkih je bil nasprotni udeleženec v tem postopku v celoti oproščen plačila sodne takse za pritožbo (sklep na red. št. 50 spisa), kar pomeni, da izpolnjuje vse materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1),1 to je po 13. členu ZBPP.2 Ob takih dejanskih okoliščinah primera je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo napačno uporabilo materialnopravna določila 56. in 70. člena ZNP-1.3

5. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je oficialni postopek, v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in interesi oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi skrbele za svoje pravice in interese (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). Postopek se začne bodisi na predlog upravičenega predlagatelja bodisi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo, kot je bil primer v obravnavani zadevi (drugi in tretji odstavek 57. člena ZNP-1). Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje in za zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).4 Zmotno je naziranje sodišča, da se postopek vodi le v korist nasprotnega udeleženca. Postopki za urejanje osebnih stanj, med katere spada postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, so tudi v javnem interesu. V njih se tudi proti volji prizadete osebe zavarujejo, njeni interesi in interesi tretjih oseb. Poudarjeno oficialno načelo narekuje obvezno izvedbo določenih dokazov po uradni dolžnosti (zaslišanje ali vsaj poskus zaslišanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo – 61. člen ZNP-1; in dokaz z izvedencem psihiatrične stroke – prvi odstavek 62. člena ZNP-1). Za izvedbo teh dokazov se stroški založijo iz sredstev sodišča (prvi odstavek 44. člena ZNP-1). Nato o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1 in prvi odstavek 70. člena ZNP-1). To načelo omogoča sodišču, da pri odločanju upošteva vse okoliščine primera in jih ovrednoti v smislu pravičnosti5. 6. V obravnavani zadevi je sodišče založilo sredstva za izvedbo dokaza z izvedenko psihiatrične stroke. Z izpodbijanim sklepom jih je naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu po ugotovitvi, da ima premoženje in lastna sredstva. Ocenilo je, da so s tem izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 70. člena ZNP-1, da ne krije stroškov postopka samo, pač pa nasprotni udeleženec.

7. Gramatikalna razlaga drugega odstavka 70. člena ZNP-1, ki določa, da se, če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti, stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, je preozka in napačna. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev, niti premoženja, temveč tako, da mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po plačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje6. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba pravni standard „lastna sredstva in premoženje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo“, iz drugega odstavka 70. člena ZNP-1 razlagati v pomenu ugotavljanja socialnega stanja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, tako, da zaradi plačila stroškov postopka, ki se vodi po uradni dolžnosti, ne bi bilo ogroženo njeno socialno stanje. Če oseba, ki se postavi pod skrbništvo, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje, lahko sodišče po prostem preudarku ob upoštevanju meril, ki veljajo za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči, odloči, da se stroški krijejo iz sredstev sodišča. 8. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi. Ker je sodišče prve stopnje socialno stanje nasprotnega udeleženca sicer pravilno ugotovilo, a ga upoštevaje vse okoliščine primera in prvi odstavek 70. člena ZNP-1, ni pravilno upoštevalo, je izpodbijani sklep napačen. Zato ga je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena in 366.a člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 spremenilo in odločilo, da se skupni stroški postopka za postavitev osebe pod skrbništvo, ki se je vodil po uradni dolžnosti, krijejo iz sredstev sodišča. 1 Zakon o sodnih taksah, Ur. list RS, št. 37/08 s spremembami. 2 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Ur. list RS, št. 48/01 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 16/2019. 4 Družinski zakonik, Ur. list RS, št. 15/2017. 5 Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), Razširjena uvodna pojasnila, Ur. dr. V. Rijavec in dr. A. Galič, LEXPERA, GV Založba, Ljubljana. 6 VSL II Cp 2243/2019 z dne 5. 5. 2020.