Jedro

V razpisnih pogojih je kot pogoj določen vpis raziskovalca v bazo Sicris, vendar pa to ne pomeni, da za izpolnjevanje razpisnih pogojev zadostuje kakršnikoli vpis v predmetno bazo. Ker je javni razpis namenjen sofinanciranju stroškov zunanjih izvajalcev za različne projekte prijaviteljev, je izpolnjevanje tega pogoja odvisno tudi od vrste razvojno naravnanega projekta oziroma vrste zaščite industrijske lastnine kot končnega rezultata.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) zavrnila vlogo tožeče stranke za sofinanciranje upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega projekta podjetja na podlagi javnega razpisa „Inovacijski vavčer 2011“ objavljenega v Uradnem listu RS – razglasni del št. 7/2011 z dne 4. 2. 2011 (javni razpis). V obrazložitvi je ugotovila, da je vloga tožeče stranke sicer pravočasna in formalno popolna, vendar pa ni skladna s 3., 8. in 9. poglavjem javnega razpisa. Podjetje je v vlogi kot zunanjega izvajalca navedlo A.A., ki je sicer vpisan v bazo Sicris kot raziskovalec pod šifro 29826. Aktivnosti, za katere je podjetje upoštevalo stroške pri izdelavi finančne konstrukcije, so tudi „industrijsko oblikovanje modela“, „vpliv tehnologije na oblikovanje modela“ in „raziskava različnih možnosti modela v povezavi z različnimi faktorji, kot so material, montaža, transport, unikatnost, drugačnost....“ Kot izhaja iz opredeljenih ARRS klasifikacij in življenjepisa A.A., dostopnega na v sklepu navedeni spletni strani, imenovani ni strokovnjak za industrijsko oblikovanje.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke, ker meni, da izpolnjuje vse pogoje po citiranem javnem razpisu. Razlogi za zavrnitev vloge so v izpodbijanem sklepu zelo skromni in nesklepčni. Opozarja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano podajanje referenc s področja oblikovanja, zunanji izvajalec A.A. pa ima kot ponudnik oblikovalskih storitev že več let registrirano dejavnost: Arhitekturno projektiranje in oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo. Zunanji izvajalec je trenutno v podjetju B. zaposlen kot vodja projekta znotraj raziskovalne skupine – Center odličnosti za nerjaveče materiale. Poizvedovanje tožeče stranke na spletnih straneh zunanjega izvajalca, zato ne more predstavljati zadostnega in prepričljivega dokaza, da bi bile predložene izjave dejansko ustrezne oz. neustrezne. Opozarja, da še zmeraj izpolnjuje vse pogoje, ki se zahtevajo v javnem razpisu, saj se v javnem razpisu ni zahteval strokovnjak za industrijsko oblikovanje, zato je izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in ugotovi, da je vloga tožeče stranke skladna z razpisnimi pogoji iz 3., 8. in 9. poglavja javnega razpisa. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke in sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. V zvezi z tožbenimi ugovori pa navaja, da javni razpis v 9. poglavju opredeljuje zunanje izvajalce oz. svetovalce, pri katerih lahko nastanejo upravičeni stroški. Pri kategoriji zunanjih izvajalcev se pod točko b „raziskovalci“ zahteva, da so le-ti uradni vpisani v bazo Sicris. Vsaka oseba, ki je vpisana v to bazo kot raziskovalec, ima opredeljeni največ 2 raziskovalni dejavnosti v skladu z ARRS klasifikacijo. Navedba raziskovalne dejavnosti je obvezen podatek, ki ga mora oseba, ki želi biti vpisana v to bazo kot raziskovalec, navesti v prijavnem obrazcu. Tožeča stranka je v vlogi opredelila A.A. kot raziskovalca, ki je uradno vpisan v bazo Sicris in ima navedeni 2 raziskovalni dejavnosti po ARRS klasifikaciji in sicer 5.02.00 – družboslovne vede/ekonomija in 5.04.00 – družboslovne vede/upravne in organizacijske vede. Ker raziskovalec A.A. ni strokovnjak za industrijsko oblikovanje, ki je v ARRS klasifikaciji navedeno ločeno in sicer pod šifro 5.12.02 – oblikovanje (industrijsko vizualno)/arhitektura in oblikovanje, zato ne izpolnjuje pogoja, da je strokovnjak za industrijsko oblikovanje, kar je bila vsebina prijavljenega projekta na javni razpis s strani tožeče stranke. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da ima zunanji izvajalec A.A. kot ponudnik oblikovalskih storitev že več let registrirano dejavnost: Arhitekturno projektiranje in oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo, je tožena stranka navedla, da ima navedeno dejavnost registrirano podjetje C. mag. A.A. s.p., ki opravlja določene gospodarske dejavnosti in ne raziskovalne dejavnosti, in kar ni skladno z namenom javnega razpisa, ki kot cilj določa sofinanciranje storitev zunanjih izvajalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega ali raziskovalno razvojnega projekta podjetja. Tožeča stranka s sklicevanjem na registrirane dejavnosti samostojnega podjetnika ne more dokazovati, da je imenovani strokovnjak s področja industrijskega oblikovanja. Iz izkaza poslovnega izida za leto 2010, ki je dostopen v bazi AJPES je razvidno, da je imenovano podjetje izkazovalo konec leta 2010 0,33 zaposlenih (podatek predstavlja povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju), kar pomeni, da je lahko katera koli oseba zaposlena pri navedenem podjetju strokovnjak za industrijsko oblikovanje oz. da je industrijsko oblikovanje navedeno samo kot dejavnost, s katero se samostojni podjetnik niti ne ukvarja. V vlogi za razpis je tožeča stranka navedla, da bo za doseganje ustrezne oblike modela P & P spomenika potrebno izvesti industrijsko oblikovanje, ki bi izvedeno s strani oblikovalca v projektu. Ker je v bazo Sicris vpisan A.A. kot fizična oseba in ne kot podjetnik posameznik, na podlagi navedenega ni mogoče trditi, da ima zunanji strokovnjak zahtevane izkušnje. Poleg sporne vloge, ki je predmet te tožbe, je tožena stranka na citirani javni razpis prejela 28 vlog oddanih med 7. 3. in 22. 4. 2011, v katerih so prijavitelji kot zunanjega izvajalca navedli A.A. Glede na število prejetih vlog je jasno, da A.A. ne bi mogel sam opraviti vsega dela, saj bi moral skladno z razpisnimi pogoji izvesti vse aktivnosti v največ 120 dneh od oddaje vloge na javni razpis. Da ima navedena trditev težo, je razvidno tudi iz računov, ki jih je izdalo podjetje C. s.p., za opravljeno delo A.A. za podjetji D. d.o.o. in E. d.o.o. Iz računov je razvidno, da je imenovani pri podjetju D. d.o.o. opravil 140 ur svetovanja, pri podjetju E. d.o.o. pa 200 ur. Potrebno je tudi poudariti, da je imenovani v tem času opravljal tudi delo kot zaposlena oseba pri podjetju B. d.o.o. (trditev v tožbi) in da imenovani nastopa tudi kot poslovni mentor pri dveh podjetjih, ki sta kandidirali na javnem razpisu „Mentorski vavčer 2011“. Ta javni razpis v 7.5. poglavju določa, da se mora poslovno mentorstvo izvesti v obliki rednih skupnih aktivnosti podjetnika in poslovnega mentorja vsaj 1x tedensko v strnjeni obliki brez prekinitve najmanj 12 celih mesecev. V obeh primerih sta podjetji skupaj z A.A. v vlogi navedli, da bo poslovno mentorstvo trajalo od 1. 7. 2011 do 31. 7. 2012. Iz vsega navedenega tako izhaja, da A.A. svetovanj sam ne bi mogel kakovostno opraviti za tako veliko število podjetij in v takem časovnem obsegu, kot ga je opravil za podjetji D. d.o.o. in E. d.o.o., ob tem, da je zaposlen v podjetju B. d.o.o. in da svetuje dvema podjetjema kot poslovni mentor. Ker so upravičeni stroški strogo vezani na poslovno sodelovanje podjetja z izbranim izvajalcem in ker je bil kot izbrani izvajalec naveden A.A. kot fizična oseba, je tožena stranka upravičeno zavrnila vlogo, saj iz vsega navedenega izhaja, da izbrani izvajalec ne bi mogel opraviti vseh projektov in bi bilo s tem financirano delo nekoga drugega, kar pa je v nasprotju s predmetnim razpisom in posledično tudi s pravili o dodeljevanju državnih pomoči, ki zahtevajo, da morajo biti dodeljene pomoči strogo namenske. Iz zgoraj navedenega tako tožeča stranka smatra, da pri odločitvi ni kršila določil javnega razpisa in da bi bilo sofinanciranje nastalih stroškov, ki bi bilo delo opravljeno s strani drugih oseb in ne s strani v vlogi navedenega zunanjega strokovnjaka, v nasprotju z namenom javnega razpisa in zato protipravno.

Odgovor tožene stranke na tožbo je bil posredovan tožeči stranki, vendar nanj ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da se je tožeča stranka prijavila na zgoraj nevedeni javni razpis, ki v 3. točki (oziroma poglavju, kot navaja tožena stranka), določa, da je predmet javnega razpisa sofinanciranje upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev oz. svetovalcev pri pripravi in izvajanju razvojno naravnanega ali raziskovalno razvojnega projekta podjetja, kjer bo končni rezultat vloga za pridobitev pravice industrijske lastnine v obliki nacionalne ali mednarodne prijave patenta ali modela ali znamke. V 8. točki (poglavju) je določena intenzivnost te pomoči, v 9. točki (poglavju) pa je navedeno, da morajo upravičeni stroški nastati na podlagi poslovnega sodelovanja podjetja z zunanjimi izvajalci oz. svetovalci, ki so uradno vpisani v bazo Sicris.

Iz vloge tožeče stranke na citirani javni razpis izhaja, da želi sofinanciranje stroškov zunanjega izvajalca za plasiranje popolnoma novega izdelka – nagrobnega spomenika višjega cenovnega razreda, ki bi ga zaščitili kot pravico industrijske lastnine v obliki modela. Kot zunanjega izvajalca, ki bo sodeloval pri pripravi in izvajanju projekta, je navedla A.A. kot fizično osebo, ki naj bi bil v bazo Sicris vpisan pod šifro 29826. Ker je pod to šifro v bazi Sicris po ARRS klasifikaciji registrirana dejavnost 5.02.00 – družboslovne vede/ekonomija in 5.04.00 – družboslovne vede/upravne in organizacijske vede, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev tožene stranke, da se stroški pri pripravi in izvedbi predstavljenega projekta, ne bodo nanašali na delo A.A., glede na to, da v bazi Sicris ni registriran v skladu z ARRS klasifikacijo za oblikovanje (šifra 5.12.02), kar v posledici pomeni, da ne bo šlo za poslovno sodelovanje med prijaviteljem oz. tožečo stranko in raziskovalcem, ki je vpisan v bazo Sicris in da bi bilo torej sofinanciranje v tem primeru neupravičeno in ne bi bilo v skladu z namenom javnega razpisa. Okoliščina, da ima A.A. kot samostojni podjetnik posameznik (s.p.) registrirano gospodarsko dejavnost (Arhitekturno projektiranje in oblikovanje, aranžerstvo ter dekoraterstvo), pa z vidika namena, za katerega so bila na podlagi citiranega javnega razpisa predvidena povračila sredstev oz. sofinanciranje, ne izkazuje izpolnjevanja razpisnega pogoja iz 9. točke (poglavja) javnega razpisa.

Kot neutemeljene je sodišče zavrnilo tudi tožbene ugovore v zvezi z tem, da se v javnem razpisu ni zahteval strokovnjak za industrijsko oblikovanje. Kot že navedeno, je namen sofinanciranja na podlagi citiranega javnega razpisa sofinanciranje upravičenih stroškov zunanjih izvajalcev pri pripravi projekta, kjer bo končni rezultat vloga za pridobitev pravice industrijske lastnine. Ker je tožeča stranka v vlogi na predmetni javni razpis uveljavljala povračilo oz. sofinanciranje stroškov v zvezi z izdelavo nagrobnega spomenika, ki bi ga ustrezno zaščitili kot pravico industrijske lastnine v obliki modela, sodišče pritrjuje odločitvi tožene stranke, da je mogoče sofinanciranje le stroškov zunanjega izvajalca (fizične osebe), ki je strokovnjak na področju oblikovanja (glede na to, da je v vlogi uveljavljala povračilo stroškov fizične osebe kot zunanjega izvajalca). Iz tega razloga sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da javni razpis ne določa, da bi raziskovalec v bazi Sicris moral biti strokovnjak za industrijsko oblikovanje. V razpisnih pogojih je kot pogoj res določen le vpis raziskovalca v bazo Sicris, vendar pa to ne pomeni, da za izpolnjevanje razpisnih pogojev zadostuje kar vsak vpis v predmetno bazo. Ker je javni razpis namenjen sofinanciranju stroškov zunanjih izvajalcev za različne projekte prijaviteljev, je izpolnjevanje tega pogoja odvisno tudi od vrste razvojno naravnanega projekta oziroma vrste zaščite industrijske lastnine kot končnega rezultata.

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.