Jedro

Ker je organ odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožniku možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Da je bilo tožniku poseženo v njegovo pravico, da se v tem postopku izjavi, ustrezno brani in dokazuje nasprotno, kot je ugotovil organ za BPP, izhaja tudi iz okoliščine, da se podatki v tožnikovi prošnji ne ujemajo s podatki, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 212/2018 z dne 8. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 212/2018 z dne 8. 5. 2018, zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki plačila stroškov pooblaščenca za vročitev pisanj v nepravdnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. N 3/2017, zaradi delitve solastnine. V tej nepravdni zadevi tožnik nastopa kot predlagatelj postopka.

2. V obrazložitvi navaja, da je skladno s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z določili Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ugotavljal materialno stanje mladoletnega tožnika in njegove družine. Ugotovil je, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel dohodke iz naslova pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skupni višini 381,88 EUR in da tako njegov mesečni povprečni neto prihodek znaša 127,29 EUR. Tožnik iz javnih sredstev mesečno prejema še znesek v višini 30,69 EUR. Tožnikova mati, ki živi skupaj z njim, je v tem obdobju prejela enak dohodek iz naslova pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tožnik (t.j. 381,88 EUR), drugih prejemkov iz naslova javnih sredstev ni prejela. Organ za BPP je na podlagi vpogleda v spis, št. Bpp 412/2017, vpogleda v uradne evidence v zvezi s podatki o gospodinjstvu in po opravljenih poizvedbah pri Okrajnem sodišču v Novem mestu nadalje ugotovil, da živi tožnikova mati z zunajzakonskim partnerjem in da je tožnikov oče dne 25. 1. 2012 umrl. Skladno s prvim odstavkom 127. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je zato pri ugotavljanju premoženjskega stanja upošteval tudi premoženje zunajzakonskega partnerja tožnikove matere. Na podlagi podatkov, ki jih je pridobil z vpogledom v spis, št. Bpp 412/2017, je zaključil, da mesečni prihodki tožnika in njegove družine ne presegajo cenzusa, določenega z ZSVarPre. Skladno z 27. členom ZSVarPre je preverjal tudi premoženje tožnika in njegove družine ter ugotovil, da je zunajzakonski partner lastnik traktorja, ki ga na podlagi vpogleda v spletne strani z oglasi o prodaji rabljenih traktorjev ocenjuje na vrednost 6.200,00 EUR, in da je prejel dohodek iz naslova oddajanja premoženja v najem v znesku 3.000,00 EUR in 3.240,00 EUR. Prav tako je še ugotovil, da je zunajzakonski partner lastnik oziroma solastnik več nepremičnin, katerih skupna vrednost (brez upoštevanja nepremičnine, v kateri tožnik z družino prebiva) presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP, zato je zaključil, da se tožnikova prošnja kot neutemeljena zavrne.

3. Tožnik v tožbi ugovarja uporabi podatkov iz spisa, št. Bpp 412/2017, ki se nanaša na prošnjo tožnikove matere za dodelitev BPP v pravdni zadevi, kjer ta nastopa kot tožena stranka in v kateri so se za presojo premoženjskih razmer upoštevale drugačne okoliščine. Meni, da je organ za BPP kršil določbe postopka, ker tožniku ni dal možnosti, da se izjasni o ugotovljenih dejstvih, na katere se sklicuje v izpodbijani odločbi in so v spisu, št. Bpp 412/2017. Nerazumljivo se mu zdi, zakaj je organ za BPP prezrl podatke, ki se nahajajo v spisih, št. Bpp 463/2016 in št. Bpp 226/2017, v zvezi s katerima je bila tožniku odobrena BPP v nepravdnem postopku, št. N 3/2017, in sicer na podlagi enakega premoženjskega stanja kot v obravnavani zadevi. Navaja, da tožnik ne živi z materjo na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, saj je v rejništvu. To dejstvo je bilo v dosedanjih postopkih (št. Bpp 226/2017) že pojasnjeno in izkazano, zato tožnik ni vedel, da bi ga moral ponovno izkazati s predložitvijo dokumentacije, h kateri bi ga organ za BPP sicer lahko pozval. Meni, da je organ za BPP ravnal zmotno, ker je upošteval dohodke in premoženje zunajzakonskega partnerja tožnikove matere, saj ga slednji ni dolžan preživljati, prav tako pa ne živi v skupnem gospodinjstvu z njim. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje. S tožbo zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnim obrestmi.

4. Organ za BPP v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pri tem se opira na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter dodatno še navaja, da v zadevi, št. Bpp 412/2018, ne gre za drugačne okoliščine, kot to zatrjuje tožnik, temveč se zadeva nanaša na tožnikovo mati kot prosilko za BPP v tem postopku. Gre torej za družinskega člana, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega stanja tožnika in njegove družine. Ker je odločba, ki je bila izdana v navedeni zadevi, že pravnomočna, meni, da je povsem upravičeno vpogledal v ta spis. Glede tožnikovega očitka, da je prezrl podatke, ki se nahajajo v spisih, št. Bpp 463/2016 in št. Bpp 226/2017, navaja, da gre za starejše podatke od podatkov, ki se nahajajo v spisu, št. Bpp 412/2018. Okoliščino, da je tožnik v rejništvu, ocenjuje kot tožbeno novoto, s katero ni bila seznanjen. Pri tem se sklicuje na izpisek iz gospodinjske evidence z dne 8. 5. 2018, iz katerega izhaja, da je tožnik član gospodinjstva na naslovu ..., ta naslov pa je naveden tudi na prošnji za dodelitev BPP, na kateri je kot družinska članica navedena njegova mati. Meni, da je dokazno breme na tožniku, ki bi moral to okoliščino izkazati že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP. Ne glede na navedeno pa navaja, da z oddajo otroka v rejništvo ne preneha dolžnost staršev prispevati k preživljanju otroka. Nadalje še navaja, da je ponovno preveril dohodke zunajzakonskega partnerja tožnikove matere in ugotovil, da je ta v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejel dohodke iz naslova plače in oddajanja premoženja v najem v skupni višini 6.978,12 EUR. Ob upoštevanju tožnikovega dohodka in dohodka njegove matere, navedenega v izpodbijani odločbi, ugotavlja, da je znašal povprečni mesečni dohodek na posameznega družinskega člana 680,21 EUR. Ob dejstvu, da je cenzus za upravičenost do BPP ob odločanju o tožnikovi prošnji znašal 595,06 EUR, organ za BPP ugotavlja, da tožnik presega materialni cenzus za dodelitev BPP že na podlagi prejetih dohodkov, kot tudi na podlagi že ugotovljene vrednosti premoženja, ki je v lasti zunajzakonskega partnerja tožnikove matere. V dopolnitvi odgovora na tožbo organ za BPP še doda, da je opravil dodatne poizvedbe, na podlagi katerih je ugotovil, da je tožnik s prodajno pogodbo z dne 19. 9. 2017 prodal svoj solastniški delež na nepremičninah parc. št. 1092/1, 1092/2 in 1094/2, vse k.o. ... Za svoj solastniški delež je prejel znesek v višini 14.433,33 EUR, ki naj bi bil nakazan na njegov pupilni račun. Meni, da bi bilo mogoče predujem, za katerega je tožnik zaprosil za BPP, skladno s 111. členom ZZZDR izplačati iz navedenih sredstev, vendar tožnik ni izkazal, da je poskušal pridobiti privolitev centra za socialno delo.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

8. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP v obliki plačila stroškov pooblaščenca za vročitev pisanj v nepravdnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. N 3/2017, zaradi delitve solastnine. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP svojo odločitev sprejel na podlagi vložene tožnikove prošnje za dodelitev BPP ter na podlagi podatkov, ki jih je pridobil z vpogledom v uradne evidence oziroma obstoječe zbirke podatkov, vpogledom v spis, št. Bpp 412/2017 in spletne strani o prodaji rabljenih traktorjev ter na podlagi opravljenih poizvedb pri zapuščinskem oddelku Okrajnega sodišča v Novem mestu. Na podlagi tako pridobljenih podatkov, ki so bili odločilni za sprejeto odločitev, je organ za BPP ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP.

9. Sodišče se strinja s tožnikovim ugovorom, da je bila v postopku storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je organ za BPP po prejemu tožnikove prošnje in (očitni) presoji, da je ta popolna (saj ni zahteval njene dopolnitve), pridobil potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov (e-risk, FURS in CRP) in vpogleda v spis, št. Bpp 412/2017, in na njihovi podlagi odločil o tožnikovi prošnji. V obravnavani zadevi torej ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot to določa 144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožniku kot prosilcu možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Da je bilo tožniku poseženo v njegovo pravico, da se v tem postopku izjavi, ustrezno brani in dokazuje nasprotno, kot je ugotovil organ za BPP, izhaja tudi iz okoliščine, da se podatki v tožnikovi prošnji ne ujemajo s podatki, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa namreč izhaja, da je z opravljenimi poizvedbami ugotovil drugačno stanje, kot ga je tožnik navedel v svoji prošnji za dodelitev BPP, in sicer glede članov skupnega gospodinjstva, ki živijo v stanovanjski hiši na naslovu ..., ter posledično o njihovih dohodkih in premoženju ter o zunajzakonskem partnerju tožnikove matere, za katerega tožnik meni, da ga ni dolžan preživljati. Organ za BPP bi moral tožnika pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njegovo prošnjo in stanjem, kot ga je sam ugotovil na podlagi pridobljenih podatkov. V posledici odreka pravice do izjave pa je po prepričanju sodišča dejansko stanje glede za odločitev pomembne okoliščine v zvezi s tožnikovim materialnim položajem ostalo nepopolno ugotovljeno.

10. V odgovoru na tožbo in njegovi dopolnitvi organ za BPP sicer dodatno pojasnjuje svojo odločitev in vsebinsko odgovarja na tožbene navedbe, vendar s tem ne more odpraviti pomanjkljivosti postopka, sam odgovor na tožbo in njegove dopolnitve pa tudi niso sestavni del odločbe in jih zato sodišče pri presoji izpodbijane odločbe ne more upoštevati.

11. Ker organ za BPP tožniku možnosti do izjave, predpisane v določbi 9. člena ZUP, ni dal, je bilo po presoji sodišča dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka (3. točka 237. člena ZUP). Sodišče je zato na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP razčistiti vse dejanske okoliščine glede tožnikovega materialnega položaja, ki jih obe stranki izpostavljata v svojih vlogah v tem postopku. Ugotoviti bo torej moral, ali tožnik dejansko živi skupaj s svojo materjo in njenim zunajzakonskim partnerjem ter na tej podlagi, ob po mnenju sodišča sicer pravilni razlagi materialnega prava glede dolžnosti preživljanja otroka svojega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja, presojati materialni položaj tožnika in oseb, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Pri tem bo moral popolno ugotoviti, ali je tožnik lastnik oziroma solastnik premoženja, ki bi se glede na 14. člen ZBPP lahko upoštevalo pri odločanju, ter v kakšni vrednosti. Enako bo moral ugotoviti tudi za preostale osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja bo moral pred izdajo odločbe dati tožniku kot prosilcu možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Prav tako pa bo moral z izdajo odločbe svojo odločitev obrazložiti tako, da bo ta tožniku zagotovila seznanitev z vsemi za odločitev ključnimi razlogi, torej da bodo iz nje jasno izhajali razlogi o odločilnih dejstvih glede presoje materialnega položaja, katero premoženje se je upoštevalo, v kakšni vrednosti in zakaj.

12. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

13. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnikovo zakonito zastopnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek tretjega člena Pravilnika) povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).